Por in njegove koristi za zdravje. Ali veste, kako ga gojiti?

Obstaja več vrst pora, ki jih je mogoče gojiti: poletni, zimski in divji. V vsakem primeru so podobni čebuli, saj se na enak način plastijo in imajo zelo podoben okus.

Okus pora je slajši, predvsem pa ne smrdi in ne peče.

Por je valjaste oblike, zato nima okrogle čebule s škrgami. Čebula in listi so združeni. Spremeni se le barva, iz korenine v belo, listi pa so že zeleni. Hkrati listi izstopijo iz zunanje plasti čebule.

Skoraj vsa čebula se predela, do dve tretjini se lahko uporabi.

Zraste do velikih dimenzij, listi segajo do enega metra nad zemljo. Plodovi so spet vzdolž njene površine, tako kot pri čebuli.

Njegove koristi za zdravje so odkrili že stari Rimljani in Grki, ki so na primer porove odvire uporabljali celo pri zastrupitvi z alkoholom.

Ta čudežna zelenjava pomaga pri čiščenju telesa med dietami. Dobro vpliva na prebavo ter na srce in ožilje.

Uporabljamo ga v solatah, omakah ter zdravilnih juhah in juhicah.

Gojenje pora

Obstaja razlika v gojenju poletnih in zimskih sort.

Predhodno vzgajanje je priporočljivo. Predhodno vzgojeni por mora biti velik približno kot svinčnik. Ko je dovolj velik, mu odrežemo vejico in obrežemo korenine. Nato ga lahko posadimo nekoliko globlje.

Poletni por se od zimskega razlikuje tudi po videzu. Je veliko tanjši in daljši. Sadimo ga 15 cm narazen, zimski por pa 25 do 30 cm narazen.

Poletni por je priporočljivo sejati konec marca/začetek aprila, zimski pa maja/junija. Poletni por je tudi manj odporen proti mrazu, kar je glede na njegovo ime pričakovano.

Pridelovalci priporočajo, da ga gojite v zemlji za krompirjem ali kumarami.

Por je treba pokriti z zemljo, gredico pa prekriti z netkano tkanino. To je pomembno kot zaščita pred škodljivci. Škodljivcev se lahko znebimo in por zaščitimo tudi s škropljenjem.

Na kakovost pora vpliva tudi redno zalivanje, ki je zelo potrebno, zlasti na začetku rastne sezone.

Zaradi pora naše telo pridobi

• vitamine A, B, C, E in K
• kalij, fosfor, magnezij, mangan, kalcij in železo
• folno kislino - vendar le v surovem stanju
• karotene, selen, vlaknine

Por lahko predelamo skoraj ves. Uporabimo beli del, pa tudi zeleni del.

V kuhinji ga je seveda najbolje uporabljati surovega in kuhanega.

Zlasti v surovem stanju zelo blagodejno vpliva na naše telo. V tem primeru je priporočljivo, da očiščen in opran por sesekljamo, na primer, v zdrav kruh ali ga dodamo v okusen namaz.

Zaradi svojih vitaminov vpliva na odpornost in je koristen pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi.

Kot del imunosti izboljšuje odpornost proti prehladu, gripi in okužbam.

Kombinacija vitaminov in mineralov v poru je dobra tudi za čiščenje črevesja bakterij in kvasovk. Zato ga uživamo pri napihnjenosti, zaprtju, pomaga pa tudi pri črevesnih kolinah.

Folna kislina v poru vpliva na tvorbo krvnih celic in mišic ter boljše celjenje ran. Fosfor pa pomaga izboljšati delovanje možganov.

Por je tudi odlična dietna sestavina, saj vsebuje minimalno količino maščob in sladkorjev.

Je odličen za preganjanje lakote in vzbujanje občutka sitosti.

Najprimernejši "partner" pora, zlasti pri dietah, je zelena. Skupaj tvorita močan duet, ki podpira prebavo in čisti črevesje.

Prav tako v kombinaciji s česnom delujeta proti holesterolu. Ljudje z nizkim krvnim tlakom morajo biti previdni, saj ta duet znižuje krvni tlak.

Por v večjih količinah tudi ni primeren za ljudi z boleznimi ledvic in žolčnika, saj vsebuje številne soli oksalne kisline, ki lahko obremenijo te organe.

Uživanje

Kot smo že omenili, ga je najbolje uživati surovega.

Uporabljamo celoten por. Vendar je zeleni del pora ostrejši, zato ni primeren za vsakogar.

Surov ga lahko uporabljamo tudi v namazih kot nadomestek za čebulo. Odličen je na primer v jajčnih namazih. Por lahko uporabljamo tudi v sirnih ali ribjih namazih.

Zelo priljubljen recept je porova juha. Pripravimo jo lahko na več načinov. Poznamo jo v različicah z zelenjavno juho ali v obliki smetane.

Por je odličen tudi pod mesom ali v rižoti. Za kuhinjske eksperimentatorje so na voljo tudi recepti za slane pite.

V domačem zdravilstvu se uporablja tudi močna porova juha brez uporabe začimb. Precedimo jo vročo in jo zmešamo z medom. S takim zdravilnim sirupom si lahko pomagamo pri kašlju in vnetem grlu.

Por je treba pobirati pred prvo zmrzaljo, vendar lahko traja tudi več mesecev. Por ni zelenjava, ki bi jo bilo treba pobirati ob določenem času.

Zato jih na vrtu pobiramo, ko jih želimo, preostali pa bodo ostali v zemlji.

Ko pa por poberemo z vrta, korenine porežemo na dolžino največ 2 cm. Z roko jih temeljito očistimo zemlje in morebitne umazanije, vendar nikoli z vodo.

Obrežemo tudi liste, tj. zeleni del, ki ni več pritrjen na čebulo, kar pomeni, da obrežemo samo zelene liste.

Por shranjujemo v hladni in dovolj vlažni kleti. Vlaga bo poskrbela za daljšo svežino.

Nekateri vrtnarji priporočajo tudi shranjevanje v apnenčastem grobem pesku. V tem primeru por shranite v pesek v navpičnem položaju, tako da je zelenjava pokopana po vsej dolžini stebla.