Koromač in njegov vpliv na zdravje + Recept

Koromač je rastlina, ki izvira iz Sredozemlja. Poznamo ga predvsem v obliki koromačevega čaja, začimb in kot surovino za kuhanje. Koromač vsebuje veliko aktivnih snovi in ima bogato hranilno sestavo.

Učinke na zdravje, tveganja, nosečnost, domačo pridelavo, preprost recept in številne druge zanimive informacije najdete v članku.

Kaj je koromač?

Koromač, strokovno imenovan Foenicum vulgare, je rastlina iz družine korenčkov. Je toploljubna, na sušo odporna in večletna rastlina.

Največje proizvajalke koromača so države, kot so Grčija, Turčija, Italija in južna Francija.

Koromač lahko zraste do višine 200 cm. Poleg semen se uporablja tudi mleti del. Poleg kulinarične uporabe se koromač uporablja kot naravna pomoč pri preprečevanju zdravstvenih in prebavnih težav.

Oblike predelave koromača so različne, od cele korenine do mešanice za čaj, prahu, semen, olja, tinkture ali začimb.

Vsebnost in sestava koromača

Koromač je priljubljen zaradi svoje učinkovite sestave. Vsebuje vitamine skupin A, B, C, E in K. Vsebuje tudi minerale, kot so mangan, cink, magnezij, kalcij, baker, železo, selen, krom in druge elemente v sledovih (svinec, kobalt ...).

Glavna učinkovina koromača je anetol, za katerega so značilni antibakterijski učinki. Druge sestavine so flavonoidi, ki delujejo protivnetno in antioksidativno, ter terpeni, fenoli, esencialne aminokisline, vlaknine in drugi.

Bogata sestava ugodno vpliva na splošno zdravje človeka. Predvsem koromač vpliva na prebavni trakt, srčno-žilni sistem, odpornost, imunost in energijsko presnovo.

Kako daleč sega učinkovitost te rastline?

Učinki koromača na zdravje

Zaradi obilice vitaminov, mineralov, antioksidantov in koristnih snovi ima koromač številne naravne zdravilne lastnosti.

V nadaljevanju so predstavljeni najbolj znani učinki.

Prebavni trakt

Koromač se že dolgo uporablja pri zdravljenju različnih prebavnih motenj. Ugodno vpliva na črevesno mikrofloro. Uporablja se predvsem pri bolečinah v želodcu, napihnjenosti, napenjanju in zaprtju.

Koromač pospešuje gibanje (motiliteto) prebavnega trakta ter spodbuja prebavo in nastajanje žolča.

Vlaknine, ki jih vsebuje koromač, pomagajo preprečevati zaprtje in podpirajo splošno zdravje prebavnega trakta.

Koromač je pogosto prisoten v zdravilih, ki lajšajo bolečine v trebuhu in se uporabljajo za zdravljenje razdražljivega črevesja.

Koromačevo seme deluje blagodejno na prebavni sistem in ima zgodovino kot ljudsko naravno zdravilo za otroške kolike. Pri dojenčkih in otrocih lahko koromač deluje odvajalno.

Imunski sistem

Zaradi visoke vsebnosti vitamina C koromač krepi imunski sistem in obrambne sposobnosti telesa.

Vitamini A, C in betakaroten so močni antioksidanti, ki pomagajo ščititi celice v telesu pred oksidativnim stresom in poškodbami zaradi prostih radikalov. Njegov protivnetni učinek je koristen tudi pri boleznih dihal.

Izvleček semen komarčka so preučevali kot podporno sredstvo pri zdravljenju raka. Rezultati študij so ugodni. Kažejo, da lahko izvleček zaradi vsebnosti flavonoidov, alkaloidov in fenolov zavira rast tumorjev.

Koromačeva vlakna zmanjšujejo tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke.

Kardiovaskularni sistem

Koromač vsebuje znatne količine vlaknin. Vlaknine zmanjšujejo tveganje za bolezni srca, saj pomagajo zmanjšati količino neželenega holesterola v krvi, poleg tega pa znižujejo krvni tlak.

Vlaknine, kalij ter vitamina B in C spodbujajo zdravje srca in ožilja. Zato je priporočljivo, da koromač vključite v svojo prehrano za preprečevanje bolezni srca in ožilja.

Energijska presnova

Vlaknine iz koromača imajo pomembno vlogo pri uravnavanju telesne teže, saj v prebavnem traktu delujejo kot sredstvo za povečanje prostornine. Povzročajo občutek sitosti in tako zmanjšujejo apetit.

Podpira prebavo in zdravje črevesne mikroflore.

Nenazadnje je koromač vir vitamina B6, ki pomaga pri razgradnji ogljikovih hidratov in beljakovin v glukozo in aminokisline.

Surova korenina koromača vsebuje približno le 30 kcal na 100 g.

Koromač, PMS in nosečnost

Nekatere raziskave kažejo na sposobnost koromača, da lajša neprijetne simptome PMS (predmenstrualni sindrom), kot so napihnjenost, prebavne motnje ali bolečine pred začetkom menstruacije.

Čeprav koromač ni izključno nevaren v nosečnosti, pa prekomerno uživanje ni priporočljivo, če ga jemljemo notranje.

V zgodnjih fazah nosečnosti koromača ne smemo jemati v prevelikih količinah, saj deluje spazmolitično. Nasprotno pa kasneje pri materah v času dojenja spodbuja nastajanje materinega mleka.

Posvetovati se je treba z ginekologom.

To zelišče je tradicionalno povezano s povečano proizvodnjo materinega mleka. fitoestrogena snov anetol v koromaču lahko blokira zaviralni učinek dopamina na prolaktin. To pa povzroči večjo proizvodnjo materinega mleka.

Čeprav ni veliko študij, ki bi neposredno preverjale učinke koromača na proizvodnjo mleka, obstajajo znanstveni dokazi, ki pojasnjujejo to sposobnost.

Možni pozitivni učinki koromača:

• Podpora imunosti in obrambnim sposobnostim organizma
• protivnetni in antioksidativni učinek
• Podpora prebave in zdravja črevesja
• podpora gibanju prebavnega trakta
• zniževanje holesterola in krvnega tlaka
• Preprečevanje srčno-žilnega sistema
• Podpora presnovi in uravnavanju telesne teže
• Pomoč pri boleznih dihal in vnetjih
• Pomoč pri neprijetnih simptomih PMS
• Naravna pomoč pri nastajanju materinega mleka
• protivnetni učinek na kožo in težave s kožo

Koromač in neželeni učinki

Neželeni stranski učinki, povezani s koromačem, niso pogosti. Vendar je treba upoštevati priporočene odmerke na posameznih izdelkih.

Posebej previdni bodite, če imate nizek krvni tlak, nezadostno proizvodnjo želodčne kisline, ste noseči ali jemljete imunosupresive (zdravila za zaviranje imunskega sistema). V nekaterih primerih in ob prevelikem odmerjanju lahko koromač deluje kot naravno odvajalo.

Informacije za domačo uporabo...

Koromač in domača pridelava

Koromač je visoka dvoletna rastlina, ki ji je še posebej všeč toplo sončno mesto.

Koromač lahko precej enostavno vzgojite na svojem vrtu s presajanjem rastlin in setvijo semen rastline v zemljo.

Semena koromača sejemo od pomladi do začetka poletja. Sejemo jih 2 cm globoko in vsaj 30 cm narazen.

Dejansko gojenje koromača je sestavljeno iz obrezovanja sadik in rednega zalivanja. Do prihoda prve zmrzali bodo rastline koromača zrasle in dozorele.

Liste, semena in korenine koromača lahko pobiramo. Ko se ohladi, ni treba hiteti z nabiranjem čebulic. Vendar pa čebulicam koromača ne smete pustiti, da preveč zrastejo, saj lahko pozneje postanejo grenkega okusa.

Koromač v kuhinji

Koromač ima značilen okus in se dobro ujema s skoraj vso zelenjavo in začimbami. Jemo ga surovega, pečenega in kuhanega. Najpogosteje ga kombiniramo s solatami, pa tudi s prilogami ali beljakovinami.

Na voljo so tudi različni recepti za koromačevo juho ali juho.

Semena komarčka se lahko uporabljajo tudi za pripravo čaja, napitkov in omak.

Čaj iz koromačevih semen je preprost za pripravo.

V vrelo vodo vrzite žlico celih ali zdrobljenih semen. Pustite jih vreti nekaj minut, nato pa jih poparite. Čaj prelijte v skodelico in popijte. Pri čajnih vrečkah upoštevajte navodila določenega proizvajalca.

Preprost recept za pražen koromač

Pražen koromač je primeren kot sestavina solat, k beljakovinam (ribam, mesu ali stročnicam) ter k hrenovkam ali krompirju. Zaradi prijetnega okusa je primeren skoraj za vse. Pogosto ga kombiniramo tudi s kaprami, sirom in drugimi dobrotami v obliki tapasov.

Pečen koromač lahko pečemo na žaru in v pečici ali na rešetki.

Sestavine:

• Sestavine: 3 kosi surovega koromača
• oljčno olje
• Sol
• črni poper
• Limona

Postopek:

• Operite koromač, izrežite neugledne dele in ga prerežite prečno.
• Začinite s soljo in poprom ter rahlo namažite z oljčnim oljem.
• Trakove koromača položite na pekač, obložen s papirjem za peko, in jih približno 15 minut pecite pri 200 °C, da postanejo hrustljavi.
• Odstranite, začinite z limoninim sokom in pojejte.