Kakšni so učinki cimeta na naše zdravje? (gojenje, uporaba)

Znana in priljubljena dišeča začimba izvira iz Šrilanke, od koder je doslej uvožena največja količina. Raste tudi v Indiji in na nekaterih območjih Kitajske.

Morda še danes nekateri ljudje verjamejo v njegove čarobne učinke in še bolj v čarobnost pridobivanja te začimbe. Miti namreč pravijo, da se cimet pridobiva iz gnezd nevarnih in krvoločnih ptic. Vendar to ni res, pridobiva se iz tropskih dreves.

Že stari Egipčani in Grki so cimet uporabljali za zdravljenje različnih bolezni. V preteklosti so ga celo uporabljali za izdelavo tinktur, dodajanje v vino itd.

V domači medicini se cimet uporablja še danes, ne le samostojno, temveč tudi v tinkturah, sirupih in oljih.

Cimet ima dokazano antibakterijske in protivirusne lastnosti.

Obstaja tudi več vrst cimetovega drevesa kot takega in posledično samega cimeta kot začimbe. Najpogostejši vrsti sta pravi cimet in cejlonski cimet.

Razlika med njima je predvsem v sestavi in predelavi. Kitajski ali neavtohtoni cimet je primernejši za mleti cimet, medtem ko je cejlonski cimet primernejši za cel cimet.

Oba pa vsebujeta velike količine vitaminov in mineralov, med drugim kalij, fosfor, magnezij, kalcij, baker, železo, vitamine A, B6, C, E in K. Vsebuje tudi betakaroten, folno in pantotensko kislino.

Cimet v različnih oblikah zaužitja, bodisi v čaju bodisi v različnih vrstah zdravega cimetovega peciva, blagodejno vpliva na naše telo.

Uživamo ga lahko kot sestavino v nepakiranem čaju, lahko pa ga dodamo tudi pečenemu čaju.

Zelo priljubljen je tudi z žitaricami, medom in vročo vodo za zajtrk. Dodajamo pa ga tudi štrukljem, osjim gnezdom ali drugim dobrotam.

Njegova prednost je, da ima antioksidativne učinke. Zato je zelo primeren za čiščenje in odstranjevanje škodljivih snovi iz telesa.

Pomaga tudi krvnemu obtoku, zato pozitivno vpliva na srce, elastičnost in kakovost žil in ožilja, koristen pa je tudi pri zmanjševanju strjevanja krvi. Pozitivno vpliva tudi na krvni tlak.

Glede na raziskave ima tudi hipoglikemični učinek. Pomaga zniževati raven sladkorja v krvi.

Pozitivno vpliva tudi na prebavo. Pomaga pri prebavnih težavah, tj. pri zaprtju ali driski. Uporaben je pri zdravljenju želodčnih razjed.

Danes pomaga tudi ljudem z visoko ravnijo holesterola. Zato je priporočljiv tudi pri dietah.

Priljubljen je tudi med športniki zaradi svojih blagodejnih učinkov na mišice.

Koristen je tudi za knjižne molje, saj vpliva na naše možgane in koncentracijo. Pomaga tudi v boju proti Alzheimerjevi bolezni.

Vendar pa moramo biti tudi previdni in se zavedati, da preveč vsega škodi. Ne jejte preveč cimeta. Lahko ima tudi stranske učinke, zlasti pri ljudeh z občutljivimi jetri in ledvicami.

Cimet je drevo, ki je vedno zeleno. To je posledica dejstva, da raste v tropskih območjih in deževnih gozdovih. Njegova višina doseže do 15 m. Na plantažah, kjer ga pridobivajo, večina grmovnic zraste do 2,5 m visoko.

Cimet se nabira z dreves, starih vsaj 8 let, in se obira dvakrat na leto v deževnem obdobju.

Pridobivajo ga tako, da naberejo poganjke, ki jim očistijo liste in odstranijo lubje. Očiščeni poganjki se sušijo v senci, po nekaj dneh pa s posebnimi noži postrgajo vrhnje lubje. Na koncu jih posušijo na soncu, ki lubje zvije vase in tako nastane cimet.

Končni cimet se na kraju samem razvrsti glede na kakovost in barvo, nato pa se pošlje v svet.

Skladiščenje je preprosto, saj k nam pride posušen kot končni izdelek.

Hraniti ga je treba v suhem in senčnem okolju pri sobni temperaturi.