Kakšne so koristi ajde za zdravje? Kako jo pravilno gojiti in katere sorte poznamo?

Ajda, znana tudi kot Fagopyrum esculentum, je enoletno zelišče, visoko od 40 do 70 cm, redko do 140 cm.

Spada v družino lišajev (lat. Polygonaceae).

Kakšni so njeni učinki na naše zdravje? Kako jo pravilno gojiti in katere sorte ajde poznamo? Na ta in druga vprašanja bomo odgovorili v našem članku.

Steblo je pokončno ali redko razvejano, pogosto rdeče barve. Listi so pecljati, na vrhu pa sedeči, s srčasto do kopjasto oblikovanim rezilom.

Širina lista ajde je približno enaka njegovi dolžini.

Cvetno socvetje je sestavljeno iz drobnih belih do rožnato belih cvetov, ki so oblikovani v dolge pecljevite nepravilne socvetja.

Ajda cveti od junija do julija.

Njeni plodovi so rjave trikotne nažice.

Pojavljanje ajde

Njena domovina je Kitajska in oblačni gozdovi južne Sibirije.

Zaradi gojenja se je razširila v številne dele sveta, vključno z Azijo, Evropo in Severno Ameriko.

V zmernih geografskih širinah jo najdemo predvsem v predgorju, kjer jo gojijo že od srednjega veka. Najbolj razširjena je bila v 18. stoletju.

Na poljih ga je mogoče videti rasti še danes.

Pogosto jo najdemo tudi na poljih ruma, odlagališčih odpadkov, ob železniških progah in ob cestah.

Večinoma se uporablja kot krma za živino ali kot hranljivo in zdravilno živilo.

Ajda ne vsebuje veliko hranilnih snovi.

V času suše je treba ajdo pogosteje zalivati.

Ker ima kratek razvojni cikel (približno 90 dni), se prideluje kot naknadni posevek, na primer po žitih.

Seje se od druge polovice maja do začetka julija.

Opomba za pridelovalce: ajda je zelo občutljiva na pozebo!

Semena sejte 1 do 2 cm globoko v vrste, ki so med seboj oddaljene približno 10 do 15 cm.

Poskusite ohraniti posevek brez plevela.

Če je mogoče, je priporočljivo v bližino postaviti panje, ki bodo v veliko pomoč pri opraševanju.

Ker je zelo dobra medonosna rastlina, bo prisotnost čebel zagotovila opraševanje in dober pridelek semen.

Pri nabiranju nabirajte vejice, ki so posušene pri temperaturi približno 50 ℃.

Notranja sestava ajde

Glavne sestavine ajde so beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe in minerali.

Ajdovi kalčki vsebujejo približno 58-70 % škroba, 12 % beljakovin in 2-3 % maščob.

Najpomembnejše sestavine ajde so holin in več vrst flavonoidov, med katerimi je najpomembnejši rutin.

Plodovi vsebujejo vitamine B, C in E.

Ajda vsebuje številne minerale, kot so:

• kalij
• fosfor
• kalcij
• magnezij
• selen
• železo
• baker
• cink
• mangan

Vsebnost antioksidantov v ajdi

Ta rastlina velja za dragocen vir antioksidantov, kot so tokoferoli, fenolne kisline in flavonoidi.

Te spojine delujejo zlasti protivnetno. Koristne so tudi pri hipertenziji, saj imajo hipotenzivni učinek.

Odlične so za preprečevanje nekaterih koronarnih bolezni.

Antioksidanti, ki jih vsebuje ajda, so zelo koristni za naše zdravje. Za najpomembnejše veljajo vitamin E, vitamin C in polifenoli.

Vitamin E upočasnjuje proces staranja celic.

Staranje celic je posledica oksidacije.

Vitamin E preprečuje oksidacijo. Oksidacija lahko holesterol LDL pretvori v oblike, ki lahko zamašijo naše krvne žile.

Za vitamin C je značilno, da je glavni antioksidant.

V našem telesu nevtralizira uničujoče proste radikale, kot so hidroksilni radikali in hidroperoksidni radikali.

Polifenolne spojine veljajo za naravne snovi, ki so prisotne v vsaki višji rastlini.

Te spojine pomagajo človeškemu telesu v boju proti civilizacijskim boleznim in sodelujejo tudi pri čiščenju našega telesa.

Flavonoidi v ajdi

Flavonoidi so pomembne snovi, za katere je značilno veliko število pozitivnih fizioloških in bioloških učinkov.

Uvrščamo jih med naravne antioksidante.

Vsebujejo protivnetne, protialergijske, kardiopreventivne, protivirusne in antidiabetične učinke.

Rutin, ki ga vsebuje to zelišče, ščiti rastlinske kapilare pred škodljivimi učinki prostih radikalov. S tem zagotavlja nemoten prenos vode v rastlinskem organizmu.

Rutin se skupaj s svojimi derivati uporablja v farmakološki industriji kot inhibitor.

Uživanje ajde upočasnjuje razvoj raka debelega črevesa in raka dojk.

Najpomembnejši učinek rutina je krepitev sten kapilar.

Njegova sposobnost je, da spodbuja učinek vitamina C in adrenalina na kapilare.

Večjo trdnost in elastičnost žilne stene zagotavlja infuzija ajde.

Ajda je koristna pri zniževanju holesterola in čiščenju telesa.

Ugodno vpliva tudi na imunski sistem.

Primerna je tudi za nosečnice, sladkorne bolnike in pri boleznih srca.

Zelo učinkovito znižuje holesterol LDL in posledično povečuje holesterol HDL.

10 blagodejnih učinkov ajde na naše zdravje

Ajda in hujšanje

Polnozrnata ajda je lahko zelo koristna pri hujšanju.

Ajda je manj kalorična kot pšenica ali ječmen.

Ne vsebuje nasičenih maščob in holesterola. bogata je z vlakninami in beljakovinami.

Ta kombinacija je pomembna za zaviranje apetita, uravnavanje ravni glukoze v krvi, pomoč pri pravilni prebavi in gradnjo mišične mase.

Ajda za diabetike

Ker ajda ne vsebuje veliko kalorij in je brez maščob, je eno od idealnih živil za diabetike.

V njej je zdravilna snov, ki poskrbi za krepitev kapilarne stene in zmanjša tveganje za krvavitve.

S tem se zmanjša tveganje za možgansko kap in miokardni infarkt, zlasti pri ljudeh z visokim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo.

Pomaga pri mikrovaskularni integriteti in krvnem obtoku pri diabetikih. To preprečuje proces poškodb živcev, poškodb mišičnih celic in izgubo delovanja ledvic.

D-čiro-inozitol je spojina, ki je pomanjkljiva pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa II.

Ta spojina je bistvena za upravljanje inzulina za nadzor in zdravljenje bolnikov z diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa II.

Ajda in krvni tlak

Ajda je odličen vir magnezija, ki je bistven za izboljšanje krvnega tlaka, saj sprošča krvne žile.

To povzroči naravno znižanje krvnega tlaka brez škodljivih kemikalij.

Ajda in zdravo srce

Ajda je zaradi vsebnosti vitamina B, niacina, folne kisline in vitamina B6 še posebej koristna za srce in ožilje.

Ti vitamini sodelujejo pri zniževanju koncentracije holesterola v krvi.

Niacin povečuje raven lipoproteinov visoke gostote (HDL), ki dodatno povečujejo moč krvnih žil in odstranjevanje holesterola.

Minerali, kot so železo, fosfor, magnezij, baker in mangan, znižujejo krvni tlak in izboljšujejo oksigenacijo krvi.

Ajdo lahko štejemo za zelo koristno za ljudi, ki imajo težave z boleznimi srca in ožilja.

Ajda proti raku

Na podlagi raziskav se je izkazalo, da uživanje prehrane, bogate z vlakninami iz polnozrnatih žit, kot je ajda, zmanjšuje tveganje za nastanek raka dojk.

Pri ženskah v menopavzi je ob uživanju vlaknin iz polnozrnatih žit tveganje za nastanek raka dojk manjše.

Antioksidanti in lignani imajo pomembno funkcijo pri absorpciji estrogenov. Zato so koristni za ženske tako med menopavzo kot po njej.

Ajda in zaščita pred otroško astmo

Raziskave so pokazale, da lahko uživanje polnozrnatih žit, kot je ajda, zmanjša tveganje za astmo pri otrocih do 50 %.

Ker vsebuje veliko magnezija in vitamina E, lahko pomaga zmanjšati pojavnost otroške astme.

Ajda za ožilje

Rutin in vitamin C, ki ju je v tej rastlini veliko, krepita krvne žile, ustavljata krvavitve (npr. pri krčnih žilah ali hemoroidih) in delujeta preventivno.

V vezivnem tkivu rutin okrepi in utrdi tudi najfinejše krvne žile.

Ajda in kosti

Mangan skrbi za zdravo strukturo kosti.

Predstavlja osnovno esenco za tvorbo kosti in deluje kot koencim, ki podpira presnovne procese v našem telesu.

Sodeluje pri nastajanju vezivnega tkiva, absorpciji kalcija ter presnovi maščob in sladkorjev. Magnezij je pomemben in koristen za zdrave kosti in zobe.

Ima tudi preventivne učinke pri revmatičnih boleznih in artritisu.

Ajda in imunski sistem

Minerali, kot so fosfor, magnezij, železo, baker, cink in mangan, so zelo učinkoviti pri zdravljenju nizke ravni hemoglobina v krvi(anemija), pogostih prehladih in gripi.

Ta rastlina je še posebej koristna za zdravje, če jo uživamo notranje, zelo koristna pa je tudi za našo kožo.

Ajda za zdravo kožo

Ajda je zelo koristna pri negi kože.

Zaradi visoke vsebnosti rutina ščiti kožo pred sončnimi žarki.

Antioksidanti in flavonoidi, ki jih vsebuje, preprečujejo tudi prezgodnje staranje kože.

Magnezij ima sproščujoč učinek na krvne žile in tako izboljša krvni obtok.

Rezultat je predvsem sijoča in mladostna koža.

Kaj, kako in kdaj zbiramo?

Ajdo nabiramo na začetku cvetenja in v suhem vremenu. Korenike nabiramo ob žetvi.

Rok za nabiranje ajde je junij in julij.

Ajda se posuši na običajen način.

Sveži listi se lahko uporabljajo za neposredno uživanje (npr. pri kuhanju) ali za pripravo tinkture.

Lupine, ki obdajajo zrna, se uporabljajo v medicini.

Pri kuhanju se uporabljajo oluščena zrna, ki se lahko zmeljejo v zdrob ali moko.

Kako pravilno gojiti ajdo?

Najpogosteje gojimo dve botanični vrsti ajde:

• navadna ajda (Fagopyrum esculentum).
• tatarska ajda (Fagopyrum tataricum)

Obe vrsti sta enoletni zelišči iz družine ajdovk.

Lupine se zmeljejo v zdrob, moka pa v moko.

V farmacevtski industriji se ajda uporablja kot naravni vir rutina.

Poleti je ajda paša za čebele, saj je medonosna rastlina.

Ni zelo zahtevna glede pogojev gojenja.

Primerna tla za gojenje so:

• lahka do srednje težka
• peščena ilovnata
• peščena ilovica
• ilovnata tla

Tla morajo biti dobro preskrbljena s hranili in dovolj vlažna.

Zelo je občutljiva na pomanjkanje padavin v celotni rastni sezoni.

Datum sajenja ajde je odvisen predvsem od temperature tal.

Najnižja temperatura za kalitev je 7-8 ℃.

V naših razmerah je treba ajdo saditi konec aprila do sredine maja.

Ajdo pobiramo, ko so storži zreli in temno rjave barve. Praviloma pobiramo dve tretjini zrelih storžev.

Nezrele nadeve so blede ali celo zelene.

Po obiranju je treba ajdove storže očistiti umazanije in nečistoč ter jih posušiti.

Prehranske vrednosti ajdovih kalčkov

Ljudsko zdravljenje

Ajda vsebuje najmočnejšo snov, ki blagodejno vpliva na naše telo - bioflavonoid rutin, imenovan tudi vitamin P.

Najdemo ga v socvetju, zlasti v cvetni rastlini, in tudi v njenih semenih.

Pomaga in krepi stene žil in ožilja, zaustavlja krvavitve, preprečuje nastanek modric ter lajša krvavitve iz nosu (epistaksa) in dlesni.

Zelo koristen je tudi pri zdravljenju hemoroidov.

Pomaga tudi pri krčnih žilah, izboljšuje elastičnost žil in krvni obtok ter lajša močne menstruacije.

Dobro ga je uživati pri razjedah na želodcu in dvanajstniku.

Koristen je pri regeneraciji jetrnih celic.

Ajda vsebuje tudi druge snovi, kot so vitamin E, minerali in vitamini skupine B, ki so nujni za naš imunski sistem, zdravo kožo in lase.

OPOZORILO za alergike

Ajda ni primerna za ljudi, ki so alergični na rutin.

Stranski učinki

Kljub izjemnim koristim za naše zdravje ima ajda tudi stranske učinke.

Pri večjem uživanju se lahko pojavijo negativni učinki, kot je znojenje.

Alergije na rutin lahko povzročijo ekcem, koprivnico, v redkih primerih napad astme in celo hudo obliko alergijske reakcije, imenovano anafilaktični šok.

Katere so različne vrste ajde?

Sorta Pyra

Izvira iz Češke republike in je registrirana od leta 1990.

Razvrščamo jo v zgodnjo in srednjo sorto.

Zanjo so značilni počasna začetna rast, poleganje in srednje velika semena sivorjave barve s črnim marmorjem.

Primerna je za manj ugodne razmere.

Vegetacija je odvisna od številnih dejavnikov, kot so sorta, čas setve in vremenske razmere. Vegetacija traja od 80 do 120 dni.

Če ga posejemo pozneje, se njegova rast in razvoj pospešita, s čimer se skrajša dolžina rastne sezone.

Sorta "Špacina

Sorta je bila vzgojena na Univerzi za znanost in tehnologijo Borovce v Špačincih na Slovaškem.

Je srednje zgodnja sorta ajde.

Njena rastna doba je za 6 dni krajša od rastne dobe sorte Pyra. Seje se v času, ko so povprečne temperature že nad 7 ℃, da se preprečijo poškodbe kalilnih rastlin zaradi mraza.

Metoda priprave - kuhanje

S kuhanjem ajde se izgubijo aktivne sestavine, ki jih vsebuje.

Najboljši so ajdovi kosmiči, če jih prelijemo z vročo vodo in pustimo nabrekati pod pokrovom.

Iz ajde lahko pripravite tudi okusne jedi, kot sta sladka ajdova kaša ali slana ajdova kaša.