Avokado: kako ga gojiti in kakšne so njegove koristi za zdravje?

Avokado je plod drevesa, ki lahko zraste do 20 m, vendar gojene sorte zrastejo od 2 do 5 m.

Ta tropski sadež izvira iz Srednje Amerike, kjer so zanj najprimernejši pogoji. Potrebuje predvsem toploto.

Arheologi so v Mehiki našli celo sledi, ki kažejo, da je bil zelo priljubljen že pred 9 000 leti.

Prav tako naj bi ga imeli radi Indijanci v tropih, ki so iz njega izdelovali celo liker.

Danes ga gojijo v Mehiki, Braziliji in na jugu Združenih držav Amerike, pa tudi v Španiji, Grčiji in Izraelu.

Pod ustreznimi pogoji ga je mogoče uživati vse leto.

Drevo ima zimzelene liste, potrebuje veliko toplote in svetlobe, vendar ne neposredne.

Plodovi avokada se razlikujejo tudi po velikosti in obliki: nekateri so okrogli, drugi hruškasti.

Najmanjši sadeži tehtajo 50 gramov, drugi pa kar 2 kilograma.

Avokado je običajno prekrit z rjavo, rumeno-zeleno ali vijoličasto lupino, ki ni debela, ampak tvori nekakšno lupino.

Površina je lahko gladka, najpogosteje pa je nagubana.

Pod kožo je svetlo zeleno ali svetlo rumeno meso.

Vendar je treba paziti še na en del avokada, in sicer na rjavo koščico, ki običajno predstavlja četrtino teže sadeža.

V mesu so številni vitamini in minerali, do 30 % mesa pa je maščobe.

Vendar je to zelo koristna maščoba, ki odlično vpliva na raven holesterola in trigliceridov v telesu.

Zelo podobno maščobo najdemo v oljčnem olju, vendar jo je treba predelati. Najdemo jo neposredno v avokadu. Te maščobe so tudi vzrok za večjo kalorično vrednost avokada.

Avokado je zadnje čase zelo priljubljena sestavina v naši kuhinji.

Uporabljamo ga za pripravo namazov, smoothijev, juh in omak. Zelo priljubljen je tudi kot sestavina sušija.

Primeren je tudi kot del zajtrka, kosila in celo večerje. Je odličen vir vitaminov in mineralov, ki so koristni za naše telo.

Z uživanjem avokada naše telo dobi vitamine, kot so A, B, C, D, E in K, ki so odlični viri antioksidantov.

Med minerali z avokadom dobimo kalij, fosfor, magnezij, mangan, kalcij, cink in železo.

Zaradi te odlične kombinacije vitaminov in mineralov je avokado postal superživilo.

V avokadu je celo več kalija kot v bananah. Ta mineral je pomemben za krvožilni sistem, znižuje krvni tlak in pomaga pri izločanju nepotrebnih snovi iz telesa.

Antioksidanti prispevajo k dobremu zdravju oči in kože ter pomagajo v boju proti raku.

Vsebuje tudi vlaknine, ki pomagajo pri pravilni prebavi. Vlaknine so znane kot "bič" v našem črevesju. Pomagajo našemu telesu, da se znebi škodljivih snovi in strupov, ter tako ščitijo debelo črevo.

Zaradi folne kisline, vitamina B9, smo mirnejši in bolj zdravi. Ta snov pozitivno vpliva na živčni sistem, zdravje kosti in las.

Na splošno je kombinacija teh vitaminov koristna pri krepitvi odpornosti, ki nas varuje pred različnimi boleznimi. Nekateri od njih imajo tudi protirakave in protivnetne učinke.

Vsebnost zdravih maščob v avokadu poleg uravnavanja ravni holesterola v krvi spodbuja tudi občutek sitosti, kar je zelo koristno pri dietah.

Avokado se uporablja tudi zunanje, zlasti v obliki mask za obraz in lase.

Odlično je avokadovo olje, lahko pa uporabite tudi svež avokado.

Avokadovo olje se uporablja pri suhi in razdraženi koži, tudi za povečanje sijaja in zdravja las.

Poskusite lahko z ovijanjem las z avokadovim oljem. Pomagalo vam bo pri preprečevanju izpadanja las.

Olje vmasirajte v korenine, pokrijte s toplo in vlažno brisačo. Po nekaj minutah ga sperite, najbolje z naravnim šamponom.

Na lase lahko nanesete tudi pretlačen svež avokado z olivnim oljem. Zmes vmasirajte od korenin do konic in jo pustite delovati. Vaši lasje bi morali biti nato prožni in sijoči.

Avokado naj bi pomagal tudi pri prhljaju in proti mastenju. Pri prhljaju dodajte med in olje čajevca.

Za vlaženje in osvežitev kože lahko pripravite tudi avokadovo masko. Zaradi svoje sestave pomaga tudi v boju proti gubam ali aknam.

V kožo redno vmasirajte pretlačen avokado ali avokadovo olje.

Avokado in njegove učinke lahko uporabite tudi po britju. Če imate po britju razdraženo kožo, jo namažite z avokadovim oljem.

Zanimivost avokada je, da ne dozori na drevesu. Pridelek avokada je odvisen predvsem od sorte. Nato opazujemo njegovo velikost in barvo.

Avokado zori pri sobni temperaturi, če pa želite pospešiti proces zorenja, ga lahko zavijete v časopisni papir ali postavite poleg zrelih banan.

Po drugi strani pa, če želite upočasniti proces zorenja, ga postavite v hladilnik ali celo v zamrzovalnik.

Kako gojiti avokado doma?

Poskusite lahko sami. Obstaja še več načinov za njegovo gojenje doma. Poskusite ga posaditi neposredno v zemljo, v navlažen prtiček ali časopis.

Težko ga je gojiti, saj so plodovi uvoženi nezreli in nerazviti, vendar je vredno poskusiti.

Lahko pa poskusite tudi s tem poskusom - vse, kar potrebujete, je kozarec ali lonec brez odprtine za vodo, nabodalo in seveda sveža koščica.

Kocka za domačo pridelavo mora biti iz pravilno vzgojenega in zrelega avokada.

Pomembno je, da se pri kaljenju znebite zunanje lupine koščic. Nekateri priporočajo, da koščico prerežete.

Nato koščico prebodite z nabodalom in jo večji del namočite v vodo. Vodo je treba ob izhlapevanju dopolnjevati.

Semenu bo najbolje v sončnem prostoru, vendar ne na neposredni sončni svetlobi.

Prvi kalčki naj bi se pojavili po 2 mesecih. Šele ko se pojavi približno 10 cm dolgo steblo, kar je lahko po 4 mesecih, lahko seme posadimo v zemljo.

Zemlja za avokado mora biti sestavljena iz peska in zemlje ter mora biti nevtralna (približno pH 5,5 do 7).

Odvisno od kultivarja in sorte lahko avokadovo drevo prvič rodi med 4. in 8. letom starosti.

Drevesno socvetje prepoznamo po majhnih rumeno-zelenih cvetovih, ki imajo vonj po janežu.