Zmedenost: kateri so vzroki za akutno, nenadno zmedenost in dezorientiranost?

Zmedenost, imenovana tudi dezorientacija, amnezija ali drugače zmedenost, je kakovostna motnja zavesti. Prihaja do motenj v zaznavanju, mišljenju in nestabilnosti čustev. Na splošno je zmedenost motnja v zaznavanju resničnosti.

Lahko je začasna in traja le kratek čas, lahko pa je tudi dolgotrajna ali trajna. Pojavi se akutno (nenadoma, hitro) ali kronično (dolgotrajno).

Kot taka je pravzaprav kognitivna motnja. Možgani se ne morejo spopasti z novo situacijo. Je kakovostna motnja zavesti in je lahko povezana z začasno izgubo spomina. Oseba se običajno ne more spomniti obdobja dezorientacije, včasih tudi kratkega obdobja pred in po njej.

Dezorientiranost je lahko prostorska (oseba ne ve, kje je), časovna (ne more povedati datuma ali trenutnega časa) ali osebna. Lahko pa gre za kompleksno dezorientacijo.

Zmedenost kot simptom bolezni

Zmedenost je značilen simptom več bolezni. Na primer pri boleznih živčnega sistema, pri presnovnih motnjah. Je del psihiatričnih motenj.

Nevrološki vzroki

V večini primerov je zmedenost povezana z nevrološkimi motnjami, najpogosteje na primer z Alzheimerjevo boleznijo. To je resna bolezen, ki prizadene predvsem starejše ljudi. Ta bolezen povzroča nepopravljive spremembe v možganskih celicah, kar se kaže z zmedenostjo in tudi težavami s spominom.

živčna celica, nevron — Ko so živčne celice poškodovane. Vir: Pixabay

Včasih je zmedenost lahko prisotna tudi pri Parkinsonovi bolezni, ki je prav tako povezana z Alzheimerjevo boleznijo. V tem primeru gre predvsem za težave z usklajevanjem gibov.

Pri ljudeh z migreno se lahko pojavi tudi določena stopnja notranje zmedenosti, čeprav v manjši meri. Tudi migrena je bolezen živčnega sistema. Kaže se z močnim glavobolom, običajno v eni polovici glave, ki traja več ur.

Pri osebah z epilepsijo je lahko po epileptičnem napadu prisotna zmedenost. Pri krčih celotnega telesa je prisotna motena zavest. Ko se oseba po napadu zbudi, je lahko dezorientirana.

Pojavi se tudi izguba spomina, retrogradna in včasih anterogradna amnezija. Pri retrogradni amneziji se oseba ne spominja okoliščin pred napadom. Pri anterogradni amneziji se oseba ne spominja okoliščin kmalu po prebujenju.

Psihiatrične motnje

Običajno je prisotna pri psihiatričnih motnjah. Primer je delirij, ki je pogosto posledica alkoholizma. Podobno kot delirij je lahko demenca povezana z alkoholizmom ali pa je posledica druge bolezni.

Informacije o deliriju v ločenem članku.

Različna psihotična stanja, organski psihosindrom. Lahko je del motnje spanja, motnje pozornosti. Spremlja ga psihomotorični nemir, tremor. Lahko so povezane halucinacije in blodnje.

Zastrupitve, droge, psihotropne snovi, alkohol in zmedenost

Zdravila, tablete, mehurčki — Tudi kot simptom zastrupitve z drogami. Vir fotografij: Pixabay

Dezorientiranost se navadno pojavi nenadoma, vendar za trenutek in začasno, na primer pri zastrupitvi. Vzrok je lahko visoka vsebnost alkohola ali narkotičnih in psihotropnih snovi, drog.

Zastrupitev je lahko naključna, pa tudi namerna. Pogoste so zastrupitve s psihofarmaki. Zastrupitev in tudi pomanjkanje kisika lahko povzroči ogljikov monoksid pri gorenju kot izpušni plin. To stanje mine v trenutku, ko se organizem znebi teh strupenih snovi ali se oseba znajde zunaj njihovega vpliva.

Do tega stanja lahko pride tudi ob nepravilni uporabi zdravil, na primer zdravil za zdravljenje nespečnosti, živčnosti in depresije. Podobno velja za stanje po anesteziji, tj. v pooperativnem obdobju.

Tudi pri srčnem infarktu in možganski kapi

Pri miokardnem infarktu se pojavi v približno 13 % primerov. Tudi če je njegov potek asimptomatski. Infarkt je akutna ishemija, brezkrvnost srčne mišice, ki jo povzroči zamašitev krvne žile s strdkom, trombozo. To stanje se kaže tudi z bolečino v prsih in bolečino, ki strelja v levo ramo.

Težave z orientacijo se lahko pojavijo tudi pri možganski kapi. V tem primeru je mehanizem podoben kot pri srčnem infarktu. Razlika je v tem, da se morebitna zožitev ali zamašitev žile zgodi na ravni glave, tj. možganov.

Zaradi akutne zapore krvne žile, ki prehranjuje možgane, zaradi krvnega strdka je oskrba možganov s kisikom prekinjena. To stanje lahko povzroči tako začasno kot trajno poškodbo možganov.

Pomembni so zgodnje prepoznavanje simptomov možganske kapi, zgodnji pregled, CT-preiskava in učinkovito zdravljenje. Ob zamujanju ali zanemarjanju je možganska poškodba obsežnejša. Pri starejših osebah lahko pride do zmedenosti tudi v primeru slabokrvnosti, ko so možgani in drugi organi nezadostno oskrbljeni s kisikom.

Dezorientiranost po poškodbi

Pretres možganov je podobno nevarno stanje. Nastane kot posledica nesreče, padca, udarca ali druge poškodbe glave. Zmedenost je eden od simptomov pretresa možganov. Poleg nje se lahko pojavijo kratkotrajna motnja zavesti ter občutek slabosti, bruhanja in izgube spomina, podobno kot po epileptičnem napadu.

Vnetje, okužba in dezorientiranost

Zmedenost je značilna tudi za številne infekcijske in vnetne vročinske bolezni. Pogosto se prepleta z delirijem pri različnih vročinah in infekcijskih boleznih dihal.

Možgane lahko poškodujejo tudi različna vnetja, na primer meningitis, strokovno imenovan meningitis. Vnetje lahko povzročijo virusi ali bakterije, glede na povzročitelja pa obstaja več vrst vnetja. Najpogosteje se kaže z glavobolom in otrdelostjo mišic v vratu.

Med nalezljive bolezni, ki lahko povzročijo zmedenost, spada tudi okužba s kvasovkami, če napade živčni sistem. Oseba trpi zaradi nespečnosti, depresije, utrujenosti in motenj koncentracije.

Tudi pri sifilisu, ki je spolno prenosljiva bolezen. Za njeno pozno fazo je značilen napad na srce, možgane, hrbtenjačo. Privede do psihičnih, duševnih, motenj. Zadnja faza je smrt.