Rumena koža, zlatenica: kaj povzroča ikterus? (obraz, oči, telo)

Rumenkasto kožo povzroča snov, imenovana bilirubin. Bilirubin nastane iz rdečega krvnega barvila hemoglobina, ko se sprosti iz odmrlih, razpadlih rdečih krvničk.

Bilirubin po krvi potuje do jeter, kjer se pretvori in nato potuje v žolč.

Rumenkasta obarvanost kože je strokovno znana tudi kot subicterus. Žolčnica je ime za rumeno obarvanost kože in očesnega beljaka.

Običajno se pojavi skupaj z rumenim obarvanjem očesnih beločnic in tudi nekaterih sluznic.

Žoltačica = ikterus
Rumena koža obraza, okončin (rok, nog), telesa in rumene oči
Subicterus = rumenkasta koža

Ta rumena obarvanost kože je posledica povečane količine bilirubina v krvi in posledično v koži.

Ta simptom je značilen za več bolezni. Na primer za prebavni sistem, pa tudi za kri. Ikterus sam po sebi ni bolezen, temveč le simptom.

Do zlatenice pride, kadar je vrednost bilirubina v krvi višja od 35 mmol/l.

Bolezni, ki se kažejo z rumeno obarvanostjo kože

Ikterus lahko razdelimo po več različicah. Ena delitev je glede na to, ali je povišan nekonjugirani ali konjugirani bilirubin. Druga različica je delitev glede na sprožilni vzrok. In sicer na prehepatični, hepatični in posthepatični.

Delitev glede na vzrok:

• prehepatično (vzrok pred jetri), kot na primer pri hemolizi, ko se bilirubin tvori s povečano hitrostjo.
• jetrno (vzrok je v jetrih, na primer poškodba jeter).
• posthepatično (vzrok je za jetri), na primer pri motenem odtoku žolča v žolčevode in žolčnik

Vzrok za ikterično kožo se pojavi pred jetri

Do rumene barve kože pride, ker jetra ne predelajo in ne izločijo bilirubina. Vzrok je povečana raven (proizvodnja) bilirubina. Tako je na primer pri hemolizi.

Hemoliza je razgradnja rdečih krvničk. Do povečane razgradnje pride iz različnih razlogov.

Pri hemolizi se v kri sprosti več hemoglobina, kot ga jetra lahko predelajo v kratkem času. Posledica tega je rumena obarvanost kože.

Vzroki za hemolizo:

• Pri novorojenčkih (icterus neonatorum) je simptom spremembe fetalnega hemoglobina v hemoglobin po rojstvu, pojavlja se pri 45-65 % novorojenčkov in je fiziološka
• Hemolitična anemija
• Perniciozna anemija (anemija zaradi pomanjkanja vitamina B12) je posledica avtoimunske reakcije, ki povzroči neustrezno absorpcijo vitamina v črevesju
• dajanje nezdružljive transfuzije
• Malarija

jetrni ikterus

V tem primeru je vzrok oslabljeno delovanje jeter. To oslabitev povzročajo različne bolezni. Zmanjšana je sposobnost predelave nekonjugiranega bilirubina iz krvi in njegovega izločanja v žolč.

Kopičenje žolčnega barvila povzroči, da koža, sluznice, očesna belina postanejo rumene barve. V tem primeru je prisoten tudi temno obarvan urin.

Barva kože je oranžnega odtenka. Pomanjkanje ali zmanjšana raven barvila v blatu povzroči, da je bledo. Strokovno se ta bledost blata imenuje hipokolno blato.

Tipična bolezen, ki se najpogosteje kaže z rumeno in rumenkasto obarvanostjo kože, je hepatitis. Najpogosteje gre za nalezljivo bolezen, pri kateri je v krvi visoka koncentracija bilirubina.

Prizadete so tudi sluznice in beločnice, ki imajo prav tako rumenkast odtenek. Najpogosteje gre za virusno bolezen jeter. Gre za vnetje jeter, ki so okužena z neko vrsto virusa hepatitisa A, B, C, D, E ali G.

Najpogostejša vrsta je virusni hepatitis A. Je najhujši in se prenaša z rokami ali okuženo vodo. Pogosta sta tudi virusna hepatitisa B in C.

Hepatitis se običajno poleg rumenkaste kože kaže še z drugimi simptomi, na primer z utrujenostjo, svetlim blatom, temnim urinom, povišano telesno temperaturo in včasih z bolečinami v mišicah ali sklepih.

Za več informacij si oglejte članke:
o hepatitisu + prenos hepatitisa

Kateri so vzroki za to vrsto zlatenice:

• Alkohol in poškodbe jeter (ciroza jeter)
• toksična izpostavljenost kemikalijam, zdravilom, strupom, glivicam itd.
• genetske motnje, kot je Gilbertov sindrom
• Wilsonova bolezen, avtoimunska dedna presnovna bolezen, pri kateri se v jetrih odlaga baker
• infekcijski hepatitis
• avtoimunski hepatitis, ki ni infekcijski
• jetrni tumor

posthepatični ikterus

To vrsto rumenkaste kožice imenujemo tudi obstruktivna zlatenica. To pa zato, ker jo povzroči motnja v odtekanju žolča iz jeter. Gre za neke vrste obstrukcijo (oviro ali zaporo).

Če ovira preprečuje odtok žolča, se ta posledično kopiči in povzroča rumeno obarvanost kože, sluznic in očesnih beločnic. Poleg teh simptomov se pojavijo še srbeča koža, temen urin in svetlo do belo blato.

Zaradi odsotnosti žolča ga imenujemo tudi aholično blato.

Odsotnost žolča v črevesju povzroči steatorejo. To je izločanje maščob z blatom, saj žolč razgrajuje maščobe. Posledično pride do pomanjkanja v maščobi topnih vitaminov, ki se ne absorbirajo v telo. To so vitamini A, D, E in K.

Vzroki za posthepatični ikterus so:

• žolčni kamni (holelitiaza), če kamen zamaši žolčevod, kolike in ob daljšem zaprtju zlatenica
• alkohol, ki lahko poleg poškodb jeter povzroči tudi zaporo žolčnih vodov
• prirojene okvare žolčnih vodov
• avtoimunsko vnetje žolčnih vodov, znano tudi kot avtoimunski holangiohepatitis, pri katerem so žolčni vodi poškodovani
• tumor jeter, ki prizadene žolčevod
• tumor trebušne slinavke, ki zatira žolčne vode

Drugi vzroki za rumenkasto kožo

Vzrok je lahko tudi anoreksija, duševna motnja hranjenja, ki se prav tako lahko kaže v rumenem obarvanju kože. To se zgodi na primer, kadar ima prizadeta oseba anemijo (pomanjkanje rdečih krvničk) zaradi zmanjšanega vnosa hranil, tj. podhranjenosti. Relativna količina bilirubina v krvi se poveča in to povzroči porumenelost kože.

Vlogo lahko igra tudi dehidracija zaradi majhnega vnosa tekočine in velikega izločanja tekočine. Ko je koža suha, lahko sčasoma sama dobi rumenkast odtenek.

Na koži, laseh in nohtih se kaže tudi hipotiroidizem. To je bolezen endokrinega sistema, pri kateri v telesu ne nastaja dovolj določenih hormonov.

Raven hormonov vpliva na celoten organizem. Zato se simptomi bolezni kažejo res različno, na primer utrujenost osebe, hladnost, težave s prebavo in tudi suha koža, ki se pogosto lušči. Prisotna je tudi rumenkasta koža.

Pojavi se lahko tudi pri tumorjih debelega črevesa. Ti se lahko kažejo zlasti z izmenično drisko in zaprtjem, izgubo telesne teže, utrujenostjo in včasih krvjo v blatu ali krvavitvijo iz danke.

V debelem črevesu nastane več vrst tumorjev. Nekateri so benigni, imenovani tudi polipi. Ti predstavljajo tveganje za nastanek raka. maligni tumorji metastazirajo.

Tak primer je rak debelega črevesa. Pogosto metastazira, tj. prodre v druge organe v telesu. Na primer v bližnja jetra, kjer tumor moti njihovo delovanje, kar povzroči porumenelost kože. V vsakem primeru je to simptom, ki ga ne smemo podcenjevati.

Čim prej je treba obiskati zdravnika.