Slepota: katere vrste poznamo in kaj pomeni delna, praktična slepota?

Kljub sodobnemu času slepota prizadene veliko število ljudi po vsem svetu, pogosto po nepotrebnem. Zakaj? Zaradi pomanjkanja informacij ali nedostopnosti strokovnega pregleda in zdravljenja?

Pogosta vprašanja: Kaj je simptom slepote? Katere so njene vrste in kaj pomeni izraz praktična slepota? Kateri simptomi se lahko pojavijo na začetku in na kaj je treba biti pozoren? Kako se zdravi?

Katere so različne vrste?

Slepota je lahko prirojena ali pridobljena.

Lahko je tudi delna ali popolna. Pri delni slepoti se zmanjšajo vidne sposobnosti. Ta vrsta slepote se imenuje tudi praktična slepota.

Pri popolni slepoti je sposobnost zaznavanja z očmi odsotna.

Simptom slepote

Slepota je simptom, ki je posledica bolezni očesa. Ta je lahko živčne, žilne ali druge narave. Lahko gre tudi za težavo neposredno v možganih. Zelo pomembno je, da po pojavu slepote čim prej poiščete zdravniško pomoč.

Prednost očesnih bolezni je njihovo enostavno diagnosticiranje in dobra uspešnost zdravljenja. To še posebej velja za razvite države, kjer je raven zdravstvenega varstva visoka.

V državah v razvoju je položaj drugačen. Glavni razlog je ekonomska nedostopnost. Posledično sta slabša razpoložljivost in dostopnost zdravstvene oskrbe. Zato je visok odstotek neupravičenih bolezni.

Po ocenah trpi za slepoto približno 40 milijonov ljudi. 70-80 % od njih ima možnost delne ali popolne ozdravitve.

Oseba lahko na začetku občuti simptome, kot so:

• postopno slabšanje vida in zmanjšanje ostrine vida na blizu ali na daleč
• postopno zamegljevanje in sivenje slike, zameglitev
• poslabšanje vida v mraku in somraku
• zamegljenost vidnega polja, zamegljene slike ali temne lise
• utripanje v vidnem polju
• slabše prepoznavanje barv

Starost, degeneracija in genetika

Starost je eden od vzrokov za slabšanje vida. V najhujših primerih pride do popolne izgube sposobnosti vida. Primer je degenerativna bolezen rumene pege.

Albinizem je pogost vzrok za okvaro vida. Najpogosteje gre za delno, tj. praktično slepoto, vendar obstajajo tudi primeri popolne slepote.

Slepota in travma

Tudi pri različnih nesrečah in poškodbah je oseba izpostavljena tveganju slepote. Slepota zaradi nesreče vključuje predvsem poškodbe samega očesa. Drugi vzroki vključujejo poškodbe glave, možganov.

Lahko pride do različnih poškodb optičnega živca, optične poti ali neposredno vidnega centra v možganskem režnju. Pogosto pride do izgube vida zaradi krvavitve v možganih ali njihovega vnetja.

Vnetje kot vzrok

Slepota je lahko trajna ali začasna. Prizadene lahko eno ali obe očesi. Če je na primer vnetje živca, zlasti vidnega živca, lahko pride do začasne izgube vida. Če se vnetje ne zdravi, obstaja nevarnost trajne izgube vida.

Včasih se pojavijo tudi težave z zamegljenim vidom ali izgubo barvnega vida. Klasičen simptom je tudi bolečina pri premikanju očesa. Takšno slepoto povzroči vnetje vidnega živca, ki prenaša vidne občutke iz očesa v možgane.

Morda ste že slišali za izraz snežna slepota. Povzroča jo vnetje roženice očesa. Nezaščiten vid je izpostavljen prevelikemu odmerku sončne svetlobe. Tudi v tem primeru je pomembno ustrezno zdravljenje.

Sladkorna bolezen do slepote

Diabetična retinopatija se pojavlja pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Gre za patološke spremembe na mrežnici in krvnih žilah. Poškodbe krvnih žil, ki oskrbujejo oko, povzročijo motnje vida in celo popolno slepoto.

Včasih pa je bolezen lahko povezana tudi z visokim krvnim tlakom ali vnetjem krvnih žil. Lahko gre le za motnje v delovanju krvnih žil mrežnice ali za neposredno motnjo v delovanju mrežnice. Bolezen je ena od žilnih bolezni mrežnice. Najprej se kaže z okvaro vida ali motnjami vidnega polja, ob zapletih pa lahko pride do slepote.

Amauroza, strokovno ime za slepoto, lahko nastane tudi zaradi nekaterih presnovnih bolezni. Dober primer je ateroskleroza. Pri tem pride do odlaganja snovi, zlasti maščob, v stene arterij. Gre za dolgotrajen in degenerativen proces.

Težave z vidom se pojavijo, kadar ateroskleroza prizadene arterije, ki oskrbujejo oko. Motnje vida in včasih celo slepota se lahko pojavijo tudi na primer pri otroški paralizi, zlasti pri cerebralni paralizi.

Živčni sistem in okvare vida

Številne bolezni živčnega sistema lahko prav tako povzročijo okvare vida. V nekaterih primerih lahko prizadeto osebo celo oslepijo.

Izguba vida včasih spremlja epileptične napade. Oseba ima takrat težave z vidom. Lahko gre za periferni vid ali za izpade v vidnem polju. Lahko pride do začasne ali popolne izgube vida.

Slepota na eno oko se lahko pojavi tudi pri možganski kapi, ki je akutna bolezen, ki jo povzroči prekinitev dovajanja kisika in krvi v določen del možganov. To prekinitev lahko povzroči krvni strdek ali oslabljena krvna žila, ki poči in krvavi v možgane.

Slepota pri otrocih

Obstajajo tudi primeri z dedno slepoto. To pomeni, da se otrok že rodi slep. Drug primer je, ko slepota nastane zaradi bolezni med nosečnostjo. Pri rdečkah se na primer razvije prirojena katarakta. Pri nedonošenčkih se lahko pojavi retinopatija nedonošenčkov.

Najpogostejši vzroki slepote

Naslednji trije vzroki so najpogostejši:

• siva mrena (katarakta).
• glavkom
• vnetja in okužbe veznice in roženice

Do začasne slepote pride na primer, ko se vnetje pojavi neposredno v očesu. Če se ne zdravi, lahko to privede do trajne izgube vida. Tak primer so tudi okužbe roženice. V državah v razvoju je to eden najpogostejših vzrokov.

V nekaterih primerih lahko slepoto povzročijo tudi številne bolezni srčno-žilnega sistema, kot so srčne napake. Zato tega simptoma ne smemo zanemariti. Pomembno je, da se držimo zdravljenja in rednih zdravniških pregledov.