Hiperglikemija je težava predvsem pri sladkorni bolezni. Raven sladkorja v krvi je višja, kar povzroča druge težave, na primer z vidom in živčnim sistemom. Vendar ne gre samo za sladkorno bolezen, povzročajo jo tudi druge bolezni.
Povišan krvni sladkor (strokovno hiperglikemija) ni značilen le za sladkorno bolezen, kot si večina ljudi misli. Je tudi presnovna težava. Vzroke zanjo lahko najdemo tudi v drugih delih telesa.
Glukozo v krvi v določenem idealnem intervalu vzdržuje hormon, imenovan inzulin. Če je raven tega hormona iz nekega razloga nižja, se raven sladkorja v krvi posledično poveča.
Povečanje je običajno mogoče odkriti le pri laboratorijskih preiskavah krvi.
Težave z ravnjo sladkorja se običajno pojavijo pri sladkorni bolezni. To je presnovna bolezen, za katero so značilne prevelike količine sladkorja v krvi. Gre za motnjo presnove sladkorja.
Sladkorna bolezen lahko nastane zaradi nezadostne proizvodnje inzulina, ki je hormon trebušne slinavke. Bolezen lahko nastane tudi zaradi zmanjšane občutljivosti telesnih tkiv na inzulin. V prvem primeru gre za prirojeno in avtoimunsko bolezen, ki se pokaže v otroštvu.
Strokovno je znana tudi kot sladkorna bolezen tipa I.
Druga oblika sladkorne bolezni, sladkorna bolezen tipa II, se pogosteje pojavi pri odraslih. Najpogosteje se počasi razvija po 30. letu starosti. Gre za pridobljeno in ne prirojeno sladkorno bolezen. Debeli ljudje so zelo ogroženi.
Povišan krvni sladkor je v tem primeru lahko povezan tudi z debelostjo.
Simptomi hiperglikemije so: - težave s krvnim sladkorjem, ki se pojavijo v telesu, - težave s krvnim sladkorjem, ki se pojavijo v telesu:
Prediabetes je izraz, ki je bil uveden za mejne motnje homeostaze glukoze. To pomeni, da so ravni sladkorja v krvi višje, vendar ne presegajo vrednosti, ki pri splošni oceni opredeljujejo sladkorno bolezen.
Na primer jutranja vrednost glukoze v krvi je več kot 5,6 mmol/l krvnega sladkorja, vendar ne več kot 7 mmol/l. Pri obremenitvenem testu je mejna vrednost v mejah normale. To velja za mejno glikemijo.
Če so vrednosti pri obremenitvi od 7,8 do 11,1 mmol/liter, govorimo o moteni toleranci za glukozo.
Pojavi se lahko tudi, na primer, pri debelosti. To je prehranska motnja, za katero je značilno kopičenje maščobnih zalog v telesu. Vendar oseba z debelostjo poleg prevelike količine maščob običajno zaužije tudi hrano z visoko vsebnostjo enostavnih sladkorjev, zato ima lahko to raven precej visoko.
Sladkorna bolezen je pri debelosti dokaj pogosta, značilen simptom pa je hiperglikemija.
Med presnovne bolezni, ki običajno spremljajo hiperglikemijo, spadajo tako imenovane presnovne bolezni. Metabolični sindrom je ime za kombinacijo sladkorne bolezni tipa 2, višjega krvnega tlaka in debelosti.
Pojav teh treh dejavnikov v enem organizmu povzroči nastanek tega sindroma, ki po statističnih podatkih prizadene skoraj tretjino prebivalstva razvitega sveta. Bolezen tudi znatno pospeši aterosklerozo.
Zaradi nje lahko nastanejo tudi različne bolezni srca in ožilja.
Težave s povišano ravnjo sladkorja imajo tudi ljudje s hemokromatozo. Gre za bolezen jeter, pri kateri se jetra povečajo. Običajno pa je ta bolezen povezana s sladkorno boleznijo, ki povzroča povišano raven glukoze v krvi.
Sama bolezen je posledica prekomernega odlaganja železa v telesnih tkivih v obliki hemosiderina in feritina. Bolezen je lahko prirojena (primarna) ali pridobljena (sekundarna) hemokromatoza.
Povišano raven glukoze in sladkorja v krvi povzroča tudi tako imenovani Cushingov sindrom, za katerega je značilno povečano nastajanje kortizola. Najpogostejši simptomi te bolezni so povečanje telesne teže, odlaganje telesne maščobe na trebuhu, obrazu in vratu ter seveda že omenjena hiperglikemija.
Do povišane ravni glukoze v krvi lahko pride tudi pri nekaterih nalezljivih boleznih, ki prizadenejo žleze slinavke. Te bolezni so na primer mumps (vnetje obušesne žleze).
Pri tej bolezni je lahko raven glukoze v krvi višja zaradi prehoda okužbe v trebušno slinavko. Tam se nato pojavi vnetje. To lahko povzroči poškodbe dela trebušne slinavke, ki je odgovoren za proizvodnjo inzulina.
Ta pa uravnava raven glukoze v krvi. Če krvni testi pokažejo povišano raven sladkorja, mora oseba opraviti dodatne preiskave, da se zgodaj odkrije vzrok.