Je simptom bolezni srca, pljuč ali celo samih jeter. Pojavi se pri zamaščenosti jeter, cirozi ali drugih boleznih, ki so lahko nalezljive ali dedne.
Povečanje jeter (strokovno tudi hepatomegalija) je za razliko od krčenja jeter vidno navzven z otipom. V normalnih okoliščinah jeter ne moremo otipati, lahko pa otipamo le spodnji rob jeter pod desnim rebrom.
Povečanje tega organa je povezano z bolezenskim procesom. Sama jetra pa so zelo pomemben presnovni organ v telesu. V jetrih se shranjuje živalski škrob, glikogen. Služijo kot zaloga energije, kadar hrane ne sprejemamo.
Debelost in alkoholizem
Povečana jetra so povezana s številnimi boleznimi. Na primer z debelostjo, pri kateri pride do prekomernega vnosa hrane in s tem do odlaganja maščob v jetrih in jetrnem tkivu.
Poleg debelosti so z alkoholizmom povezana tudi zamaščena jetra (steatoza), kjer do povečanja pride zaradi presnovne motnje. V jetrnih celicah se odlagajo maščobe, maščobne kisline.
Ciroza jeter
Za težavami z jetri lahko stoji tudi prekomerno uživanje alkohola, zaradi katerega se pojavi ciroza. Pri cirozi se poškodujejo jetrne celice, ki jih nato nadomesti nedelujoče tkivo.
Ciroza je kronični proces odmiranja prvotnih celic, ki jih nadomesti vezivno tkivo. Jetra se obnovijo in povečajo. Seveda pride tudi do postopne odpovedi delovanja.
Hepatitis
Je pravzaprav vnetna bolezen jeter. Delimo ga na več vrst. Zaradi značilne rumene obarvanosti kože, ki je posledica nepravilnega delovanja jeter, je znan tudi pod imenom zlatenica. Poleg kože porumenijo tudi očesna beločnica.
Bilirubin je pravzaprav končni produkt razgradnje rdečih krvničk, rdeče barvilo. Poleg tega se v telesu kopičijo tudi drugi odpadni produkti presnove.
Delimo jih na:
Hepatitis A
hepatitis B
hepatitis C
hepatitis D
Hepatitis E
Hepatitis G
Poleg infekcijskega hepatitisa se lahko pojavi tudi toksično vnetje jetrnega tkiva. Povzroča ga toksični učinek različnih snovi, kot so alkohol, droge, kemikalije, različni strupi.
Portalna hipertenzija in hepatomegalija
Težave z jetri so lahko povezane z boleznimi srca in ožilja, na primer v primeru nezadostnega delovanja srca. Oslabljeno delovanje desnega prekata povzroči povečanje volumna krvi v spodnji votli veni. Posledično se poveča tudi tlak v portalnem obtoku.
Skozi jetra poteka več krvnih žil, ki oskrbujejo pomembne organe prebavnega sistema, kot sta trebušna slinavka in želodec. Če pride do težav v krvnem obtoku, se kri kopiči v jetrih.
To kopičenje postopoma povzroči njihovo povečanje. Portalna hipertenzija je najpogosteje posledica jetrne ciroze. Povzroči jo lahko tudi tumor jeter, žolčnika ali celo krvni strdek v portalni veni.
Drugi vzroki za povečanje jeter
Do povečanja jeter pa ne pride le pri boleznih jeter. Do povečanja jeter in vranice na primer pride tudi pri boleznih limfnega sistema, kot je Hodgkinov limfom, ki prizadene zlasti mlade ljudi.
Na velikost jeter vplivajo tudi številne druge nalezljive bolezni ali bolezni krvi, na primer tifus. Pri ljudeh s to okužbo se poleg jeter poveča tudi vranica. Vendar to ne velja za vse bolnike s to boleznijo.
Pri infekcijski mononukleozi so pogosto povečana tako jetra kot vranica. To je virusna bolezen, ki jo spremljata predvsem huda utrujenost in povečanje bezgavk v pazduhah in na vratu. Zato to ni značilen simptom bolezni.
Eden od vzrokov je okužba s citomegalovirusom. To je pravzaprav okužba z virusom herpesa. Prenaša se s telesnimi tekočinami. Več kot 95 % začetnih okužb je asimptomatskih.
Povečanje jeter pri otrocih je lahko tudi eden od simptomov dedne bolezni, imenovane cistična fibroza. To je zelo resna in kljub velikemu napredku znanosti zaenkrat neozdravljiva bolezen.
Jetra lahko prizadene tudi multipli mielom, rak, ki nastane zaradi povečanega števila plazemskih celic in njihovega kopičenja v kostnem mozgu. Povečanje jeter je lahko tudi atipičen simptom bolezni.
Do povečanja jeter lahko pride tudi na primer pri levkemiji. Če rakave celice prodrejo v notranji organ, na primer v jetra, lahko povzročijo tumor tudi v jetrih.
Povečanje jeter je prisotno tudi pri hemokromatozi. To je bolezen, ki jo povzroča prekomerno odlaganje železa v tkivih v obliki hemosiderina in feritina. Ta tkiva so zaradi tega poškodovana, poveča pa se tudi absorpcija železa v kri.
Cilj portala in vsebin ni nadomestiti strokovnih
izpit. Vsebina je za informativne in nezavezujoče namene
samo, ne svetovalno. V primeru zdravstvenih težav priporočamo iskanje
strokovno pomoč, obisk ali stik z zdravnikom ali farmacevtom.