Pljučni edem: Zakaj pride do pljučnega edema? Ali je pogost vzrok smrti?

Pljučni edem (drugače imenovan pljučni edem) je povezan z boleznimi dihalnega in srčno-žilnega sistema, pojavlja pa se pri ledvični odpovedi, tudi po vdihavanju tujka ali pri hudih alergijskih reakcijah. Običajno ni neposredno viden, zlasti v primeru kronične (dolgotrajne) vrste.

V pogovornem jeziku jo imenujemo tudi voda na pljučih.

Zaznamo jo lahko po nekaterih simptomih. Eden od primerov je težko dihanje, ki je občutek oteženega dihanja ali premalo dihanja. Dihanje je lahko tudi hitrejše, spremljata ga kašelj in izkašljevanje.

V hujših primerih in zlasti pri akutni obliki se navzven kaže tudi z izrazito težkim dihanjem, slišnim grlenjem ali hropenjem pri dihanju, kašljanjem ali izkašljevanjem rožnate in penaste tekočine.

Kateri so vzroki za pljučni edem?

Do pljučnega edema lahko pride zaradi več vzrokov. Glede na mehanizem nastanka ga delimo v glavne skupine. In sicer za moteno permeabilnost (prepustnost krvnih žil in tkiv), za povečan hidrostatični tlak v pljučnih žilah, za zmanjšan onkotski tlak ter za druge kompleksnejše vzroke.

Do motnje prepustnosti (permeabilnosti) pride, kadar:

• vnetje
• aspiraciji (vdihavanju) tujka ali bruhanja
• draženje s strupenimi plini, kemikalijami
• inhalacijske travme, npr. opekline, vdihavanje produktov zgorevanja
• alergijske reakcije
• motnje strjevanja krvi, kot je diseminirana intravaskularna koagulopatija
• ledvična odpoved
• sevanje

Do povečanja hidrostatičnega tlaka pride pri:

• odpovedi levega srca
• valvularni okvari na levi strani srca
• zamašitev ali obstrukcija pljučnih žil
• visokem pretoku krvi skozi pljuča

Zmanjšan onkotski tlak pomeni, da je v krvi majhna količina albumina (beljakovine, ki zadržuje tekočino v krožeči krvi). To stanje se pojavi na primer pri stradanju, anoreksiji in drugih motnjah hranjenja.

Kompleksni vzroki vključujejo tudi:

• pljučna embolija
• eklampsija
• kronična hipoksija (dolgotrajna nizka raven kisika)
• nevrogeni pljučni edem (ne pomeni psihološko povzročenega pljučnega edema)
• prevelik odmerek heroina

Kardiovaskularni vzroki vode v pljučih

Zelo pogosto se pljučni edem pojavi kot posledica težav s srčno-žilnim sistemom. Težave lahko povzroči tudi dolgotrajno nezdravljena hipertenzija. Tipičen primer je odpoved levega srca. Srce je razdeljeno na dve polovici. Vsaka polovica je sestavljena iz atrija in ventrikla.

Naš nasvet.

Desni prekat odvaja kri v mali ali pljučni krvni obtok. Tam se kri oksigenira in nato teče skozi levi atrij v levi prekat. Levi prekat črpa kri v aorto in od tam v celotno telo. Če je sinergija srčnih prekatov motena, pride do težav.

Ob odpovedi levega prekata se kri nabira v levem predelu srca in posledično v pljučnem obtoku. Posledica tega je povečanje hidrostatičnega tlaka ob ohranjenem delovanju desnega prekata in povečan prenos tekočine iz žil v pljučni prostor.

Posledično so simptomi, ki kažejo na pljučni edem, naslednji:

• oteženo dihanje
• moteno dihanje pri ležanju, med spanjem, podpiranju z več blazinami in spanju v polsedečem položaju
• dražeč, suh kašelj na začetku
• pri hudem edemu grgranje ali hripavost
• izkašljevanje penaste in rožnate tekočine
• bledica
• nemirnost
• obrazni izraz strahu pred smrtjo

Podoben mehanizem se pojavi ob okvari delovanja zaklopk na levi strani srca ali med levim prekatom in aorto. Do povečanega pritiska tekočine v pljučih lahko pride tudi ob velikem pretoku krvi skozi pljuča.

To je lahko posledica prevelike hidracije telesa, zlasti kadar se poveča infuzija raztopin v žile. Srce takrat ne more prečrpati povečane količine krvi.

Med akutne bolezni srca, ki se lahko kažejo kot otekanje pljuč, spada miokardni infarkt (infarkt srčne mišice). Pri tem pride do zapore krvne žile, ki oskrbuje srčno mišico s kisikom in hranilnimi snovmi.

Do zapore lahko pride zaradi ateroskleroze, tromboze ali embolije (zapore s krvnim strdkom). Miokardni infarkt je akutna ishemična bolezen srca. Običajno se zamaši ena od srčnih (koronarnih) arterij.

To omeji ali ustavi pretok krvi do srčne mišice. Srčno mišično tkivo nato zaradi pomanjkanja kisika odmre.

Naš nasvet: Za več informacij si oglejte članek v reviji Prva pomoč pri miokardnem infarktu.

Edemi se pojavijo tudi na primer pri hipertrofični kardiomiopatiji, ki je primarna bolezen srčne mišice. Bolezen je sestavljena iz zmanjšane sposobnosti krčenja ali širjenja srčne mišice in ima lahko različne oblike, kot so hipertrofična, zaprta ali razširjena.

Značilni simptomi te bolezni so:

• zadebelitev ali raztezanje srčne mišice
• nezadostno črpanje krvi v telo
• prekomerna prekrvavitev pljučnega obtoka
• neredno bitje srca
• kratka sapa
• bolečine v prsih

Med žilne vzroke spadata zamašitev pljučnih ven ali pljučna embolija. Pri pljučni emboliji pride do zamašitve krvnih žil v pljučnem obtoku. Do 70-90 % primerov je posledica bolezni žil spodnjih okončin. Natančneje se ta bolezen imenuje globoka venska tromboza spodnjih okončin.

Eden od simptomov je lahko otekanje okončine. Podobno kot pri srčnem popuščanju, vendar v tem primeru pride do otekanja obeh okončin. Pri pljučni emboliji so simptomi odvisni od obsega prizadetosti pljučnega obtoka.

Simptomi pri pljučni emboliji so odvisni od obsega zapore pljučnega obtoka. na primer:

• hitro dihanje
• težko dihanje (dispneja)
• bolečina v prsih
• pljučni edem pri srčnem popuščanju
• smrt pri hudi pljučni emboliji

Težave z dihalnim sistemom

Tudi pri nekaj težavah v dihalnem sistemu lahko pride do otekanja pljuč. Do tega lahko pride na primer pri dolgotrajnem bronhitisu. Zlasti pri povezanih zapletih.

Zelo pogosto se težave pojavijo tudi, ko kronični bronhitis vodi v kronično obstruktivno pljučno bolezen. To spremlja poslabšanje delovanja srca, kar povzroči otekanje spodnjih okončin, pa tudi otekanje pljuč.

Druga akutna oblika prizadetosti pljuč je sindrom akutne dihalne stiske, strokovno imenovan ARDS. Bolezen je vnetna. Gre za difuzno alveolarno prizadetost, pri kateri se zaradi povečane prepustnosti kapilar pojavi pljučni edem.

Zelo pogosto se ta bolezen pojavi kot posledica hude poškodbe, tudi kot posledica pljučnih okužb, pa tudi kot posledica vdora vode v pljuča, na primer po utopitvi.

Nevarno je vdihavanje strupenih hlapov ali vdihavanje bruhanja ali drugega tujka. Akutne reakcije povzročajo povečano prepustnost tekočine. Ta akutna stanja so resna in zahtevajo takojšnje zdravljenje. V nasprotnem primeru grozi tudi smrt.

Drugi vzroki vode na pljučih

Edem se pojavi tudi pri hudem anafilaktičnem šoku, tj. obsežni alergijski reakciji. Tudi pri zastrupitvah z nekaterimi zdravili ali pri ledvični in jetrni odpovedi. Drug primer je huda zastrupitev z alkoholom.

Razvije se lahko tudi pri poškodbi prsnega koša, pnevmotoraksu, travmatičnem šoku, pa tudi pri sindromu dolgotrajne kompresije (rabdomioliza, znana tudi kot crush sindrom).

Preberite tudi: Kaj pomeni beseda šok v medicini.

Drugi zapleteni vzroki vključujejo eklampsijo, ki je pravzaprav pozna oblika gestoze. Ta ogroža življenje ploda in matere ter je indikacija za predčasno prekinitev nosečnosti.

Poseben primer je višinska bolezen. višinska bolezen je povezana s pomanjkanjem kisika na velikih nadmorskih višinah in zračnim pritiskom. akutna višinska bolezen se lahko pojavi že na nadmorski višini 2500-6000 metrov.

Pojavi se predvsem pri ljudeh, ki ne upoštevajo pravil vzpenjanja in prehitro napredujejo. Simptomi bolezni vključujejo pojav vsaj enega simptoma skupaj z glavobolom.

Simptomi akutne višinske bolezni, glavobol je povezan z:

• utrujenostjo
• šibkostjo
• apatijo
• nespečnost
• apnoične pavze med spanjem
• slabost
• pomanjkanje apetita
• hiter pulz
• kratka sapa
• otekanje okončin
• zmanjšano nastajanje urina, tj. zmanjšano uriniranje v 24 urah

Ti simptomi se pojavijo 6 do 48 ur po prihodu na višino. Na kateri višini, je individualno. Simptomi so lahko blagi, lahko pa tudi intenzivni. Zaplet višinske bolezni sta višinski možganski edem in višinski pljučni edem.

Pri višinskem pljučnem edemu se pojavijo simptomi, kot so npr:

• dispneja v mirovanju.
• hitra frekvenca dihanja
• modra obarvanost kože (cianoza)
• suh kašelj
• izkašljevanje spenjene rožnate tekočine, sluzi
• grgranje, hripavost pri dihanju
• nezmožnost ležanja zaradi zadihanosti
• bolečine v prsih
• vročina
• bruhanje
• zmanjšano uriniranje

Zdravljenje gorske bolezni ima zaporedje. Potrebni so takojšen spust ali prevoz, dajanje kisika, zdravila in vzdrževanje tlaka.

Kako pomagati pri pljučnem edemu?

Prva pomoč vključuje klic strokovne pomoči, tj. službe nujne medicinske pomoči. Pomembno je sodelovanje z operaterjem nujne medicinske pomoči.

Pomembno je, da ostanemo mirni. To pomeni popolno telesno umirjenost, nobenega napora in niti enega koraka. Pomembno je tudi, da se umirjamo psihično. Zelo pomemben je položaj. Sedeti ali polsedeti moramo. Najbolje je, če spodnje okončine spustimo s postelje.

Tesna oblačila, kot so kravata, srajca ali pas, je treba sprostiti. Prezračevanje zraka v prostoru mora zagotoviti večji dotok kisika.