Paranoja: Kaj povzroča paranojo in kako se kaže?

Paranoja je stanje, pri katerem oseba trpi za odnosnicami in fantazijami ter zaradi njih sumi druge ljudi. Druga možnost je, da afektivno popači resničnost.

Ljudje so lahko paranoični že po naravi. to imenujemo paranoična osebnostna motnja. pri nekaterih ljudeh se paranoja razvije kot posledica bolezni.

Izraz paranoja, ki v prevodu pomeni "zunaj sebe", so v stari Grčiji uporabljali za stanja norosti in demence.

Tudi v tem primeru gre za simptom bolezni. Najpogosteje za duševno in psihiatrično motnjo. To stanje je vsekakor treba obravnavati, čeprav je zdravljenje zelo težavno in predvsem trajno.

Osebe, ki trpijo za paranoidno osebnostno motnjo, se lahko kažejo kot:

• nezaupljivi
• ljubosumni
• v svoji okolici vidijo sovražnika
• imajo sumničave ideje
• so odnosni
• agresivni
• se bojijo, da jim okolica želi samo škodovati
• poudarjajo svoj ego
• izkrivljajo resničnost
• včasih menijo, da imajo nadčloveške sposobnosti in moč ali da imajo pomembno vlogo, ki jo morajo odigrati

Mladi običajno ne zaupajo svojim staršem in nočejo komunicirati z njimi. Če je paranoja del simptomov druge bolezni, se lahko kaže na nekoliko drugačne načine.

Na primer z blodnjami ali halucinacijami, vendar je načelo podobno.

Paranoidna stanja obravnavamo kot ločeno enoto med motnjami, pa tudi kot del shizofrenije ali afektivne motnje.

Bipolarna afektivna motnja in paranoja

Ljudje to motnjo bolj poznajo pod starejšim imenom manično-depresivni sindrom ali psihoza.

Paranojo in paranoidno vedenje pogosto opazimo pri ljudeh, ki trpijo za manično-depresivno psihozo. Gre za psihiatrično motnjo, pri kateri prihaja do občasnih sprememb razpoloženja, vitalnosti in splošnega delovanja telesa.

Bolezen se kaže predvsem z motnjami razpoloženja, osebnostnimi spremembami, depresijo, vedenjskimi spremembami, včasih pa tudi z evforičnim razpoloženjem in vedenjem. Včasih jo spremljajo tudi različne blodnje, halucinacije in izčrpanost.

Spremembe pri ljudeh z manično-depresivno psihozo se pojavljajo v ciklih. Običajno so cikli štirje. Obstajajo hipomanična oblika, manična oblika, depresivna oblika in mešana oblika.

Za boleznijo trpi manj kot en odstotek ljudi. Pomembno vlogo ima dednost. Bolezen se najpogosteje zdravi z zdravili in spremembo življenjskega sloga. Seveda pa je treba zdravljenje zaupati strokovnjakom.

Shizofrenija in paranoja

Del shizofrenije so tudi paranoidna stanja. Tudi to je resna psihiatrična motnja, za katero je značilen razpad osebnosti, zlasti v čustvenem delu človekove psihe.

Kot simptomi so najpogosteje vidne spremembe vedenja, motnje čustev in občutkov, nezmožnost racionalnega razmišljanja. Oseba lahko trpi za blodnjami ali halucinacijami. Pogoste so osebnostne spremembe, motnje razpoloženja in vedenja. Včasih se pojavita depresija ali agresija.

Shizofrenija se najpogosteje pojavi v zgodnji odrasli dobi. Na razvoj motnje imajo velik vpliv genetske predispozicije. Včasih pa gre lahko za pridobljeno obliko, pri kateri imajo vlogo vplivi zunanjega okolja.

Za zdravljenje bolezni se večinoma uporabljajo antipsihotična zdravila, ki pozitivno vplivajo na bolnikove miselne procese.

Drugi vzroki

Včasih je paranoja del simptomov nekaterih bolezni živčnega sistema. Primer je Alzheimerjeva bolezen. Zlasti v njenih napredovalih fazah se pojavljajo tudi halucinacije in blodnje.

Drug vzrok je lahko alkoholizem. V tem primeru se paranoja pojavi kot posledica dolgotrajne poškodbe možganov in njihovih funkcij, ki jo povzroči alkohol. Pojavi se lahko tudi v predelirični fazi. Enak učinek imajo lahko tudi droge in njihova dolgotrajna zloraba. Na primer poživila, kot so metamfetamin, in halucinogeni, marihuana in LSD.