Občutljivost na svetlobo: kaj povzroča pomanjkanje svetlobe (fotofobijo)?

Občutljivost na svetlobo je lahko simptom težav živčne narave, motenj v delovanju ali strukturi očesa. V nekaterih primerih je simptom nekaterih resnejših infekcijskih bolezni.

Strokovno se to stanje imenuje fotofobija.

Oseba je bolj občutljiva na svetlobo, kar ji povzroča nelagodje. Težko se na primer tudi giblje med različno osvetljenimi prostori. Še posebej, če gre iz manj osvetljene notranjosti v zunanjost.

Včasih ima lahko pomanjkanje svetlobe tudi zunanje vzroke.

Zelo pogosto zaradi prevelike občutljivosti na svetlobo trpijo ljudje, ki večino časa opravljajo pisarniško delo v temnejših prostorih. Svetlobna slepota se pojavi tudi, če oseba dalj časa dela z računalniško opremo in monitorji.

S sindromom suhega očesa so lahko povezani tudi drugi simptomi, kot so utrujenost oči ali bolečine ali srbenje oči in slabše vidne sposobnosti.

Suho oko danes prizadene približno 20 % prebivalstva in do 30 % žensk po menopavzi.

Preberite tudi: Zanimive informacije o sindromu suhega očesa.

Vzrok je v očesu

Najpogosteje velja, da je občutljivost na svetlobo na splošno manifestacija neke okvare ali bolezni očesa.

Je simptom različnih vnetnih bolezni očesa, kot so vnetje šarenice (iritis), roženice (keratitis), mrežnice (retinitis) ali veznice (konjunktivitis).

Konjunktivitis je zelo pogost. Konjunktiva je membrana, sestavljena iz sluznice, ki pokriva oko in očesno beločnico od sprednje strani do roba roženice. Običajno se to vnetje kaže z rezanjem v očesu, povečanim solzenjem in bolečino v prizadetem očesu. V večini primerov vnetje prizadene samo eno oko.

Pogosto je lahko v ozadju fotofobije katarakta. Večina primerov, ko je občutljivost na svetlobo simptom katarakte, je pri sivi mreni. Ta prizadene očesno lečo. Ta postane motna, oseba pa doživlja nekakšen zamegljen vid in splošno poslabšanje vida.

Običajno se zmanjša tudi ostrina vida, zlasti na daljavo. Pogosto so z glavkomom pri težavah z očmi povezani še drugi simptomi, kot so motnje vida in ostrenja tudi na blizu ter pritisk ali bolečina v očesu.

Bolezni živčnega sistema

Poleg bolezni oči lahko občutljivost na svetlobo povzročijo tudi težave v živčnem sistemu. To lahko povzroči vnetje možganov in možganskih ovojnic, pa tudi krvavitev ali tumor.

Pojavi se draženje mening, kar povzroči meningealne simptome ali celo meningealni sindrom.

Simptomi vključujejo:

• glavobol
• občutek slabosti, pozneje bruhanje
• občutljivost na svetlobo (fotofobija)
• preobčutljivost na hrup (fonofobija)
• togost vratnih mišic, sicer tudi vratna opozicija

Meningitis, ki ga povzročata meningokoka tipa B in C, povzroča draženje meningealnih organov. Je bolezen z nenadnim začetkom, hitrim zagonom in hitrim potekom, v nekaj urah. Pri otrocih in starejših je pogosto vzrok smrti.

Pri meningitisu se pojavijo glavobol, bruhanje in vrtoglavica. Pridružijo se vročina, tudi do 40 °C, in drobne, pikam podobne krvavitve na koži (t. i. petehije).

V poznejši fazi lahko bolezen povzroči motnje zavesti, telesne krče. Poznejši zapleti lahko vključujejo epilepsijo, pa tudi izgubo sluha.

Vnetje možganov povzročijo virusi ali bakterije. Pri klopnem encefalitisu se na primer meninge in možgani vnamejo zaradi prenosa virusne okužbe s klopom.

Preberite tudi:
Katere bolezni prenaša klop?
Kako ga varno odstraniti?

Lymska borelioza je ena od nalezljivih bolezni, ki prizadene tudi možgane in osrednji živčni sistem. Bolezen je bakterijskega izvora in jo prav tako prenašajo klopi.

Okužba prizadene tudi kožo, sklepe in srce. Bolezen je zelo dolgotrajna, oseba pa je utrujena in trpi za glavoboli. Drugi vzrok je lahko malarija, ki je prav tako nalezljiva bolezen. Tudi pri tej bolezni je oseba občutljiva na svetlobo.

Ošpice so prav tako nalezljiva bolezen. značilen je kožni izpuščaj, bolezen pa je zelo nalezljiva. hkrati se pojavi tudi fotofobija.

Tudi druge bolezni živčnega sistema se lahko kažejo z občutljivostjo na svetlobo. Za migreno je na primer značilen močan glavobol. Oseba je med to bolečino občutljiva na svetlobo.

Drugi vzroki občutljivosti na svetlobo

Kot neznačilen simptom se lahko fotofobija pojavi tudi pri hipertirozi, ki je bolezen ščitnice. Pri tej bolezni pride do prekomernega proizvajanja hormonov. V povezavi s tem se lahko pojavi tudi Basedowova bolezen, zaradi katere oko izstopa iz orbite (eksoftalmos), pri prizadeti osebi pa se včasih pojavita dvojni vid in občutljivost na svetlobo.

O preobčutljivosti na svetlobo poročajo v primeru bolezni, imenovane sistemski lupus eritematozus, ali pomanjkanja vitamina B3. Je eden od simptomov stekline. Na svetlobo so lahko občutljivi tudi ljudje, ki trpijo za albinizmom.

Če se fotofobija pojavi brez očitnih vzrokov, je vedno najbolje obiskati zdravnika, da postavi diagnozo.