Motnje zavesti: kakšni so vzroki in kako jih razvrščamo? (kvalitativno/kvantitativno)

Kaj so motnje zavesti in kaj jih povzroča?

Psihološke funkcije potekajo v zavesti. Pomagajo nam, da se zavedamo sebe, svoje okolice in medsebojnih odnosov. Budnost je stanje osrednjega živčnega sistema, v katerem se lahko odzivamo na notranje in zunanje dražljaje.

Glavne značilnosti zavesti so:

• budnost
• jasnost (lucidnost)
• obseg (sposobnost)
• samoidentifikacija (idiognozija)
• samozavedanje in vrednotenje sebe v primerjavi z drugimi ljudmi (heteroidentifikacija)

Tudi spanje je na primer fiziološka motnja zavesti.

Če sta zavest in njena zmožnost na kakršen koli način motena, govorimo o motnji zavesti. Te se nadalje delijo na kvalitativne ali kvantitativne.

Kvalitativna je motnja lucidnosti, kvantitativna pa motnja budnosti. Sicer pa jih delimo še na kratkoročne ali dolgoročne.

Kvalitativne motnje zavesti

Nastane, kadar je motena jasnost zavesti, budnost pa je ohranjena. Preprosto povedano, jasnost zavesti je motena ob nespremenjeni budnosti osrednjega živčnega sistema.

Motene so mentalne funkcije in izgubljena je sposobnost zaznavanja zunanjega sveta. Pojavijo se motnje orientacije, pozornosti, spomina, vedenja. Nadalje jo lahko delimo na amenacijo, delirij in obdukcijo.

Nasvet: Več informacij o deliriju najdete v posebnem članku.

Amencija je zmedenost, pri kateri je moteno zaznavanje. Pojavijo se halucinacije, iluzije. Dezorientiranost glede oseb, kraja in celo časa.

Stanje je lahko kratkotrajno ali dolgotrajno. Ko se umiri, nastopi amnezija.

Glavni vzroki so na primer hipoglikemija pri sladkorni bolezni ali aterosklerotična bolezen možganov in nezadostna prekrvavitev.

V primeru delirija gre za organsko duševno motnjo, ki nastane zaradi motenj v delovanju možganov. Razvije se v kratkem času, v nekaj dneh.

Pojavijo se motnje spomina, zlasti kratkoročnega, pozornosti in zaznavanja. Pojavijo se tudi halucinacije, blodnje in dezorientacija ter vedenjske motnje.

Tipični simptomi so tresenje telesa, motnje govora, kot je dizartrija, tahikardija, hipertenzija, znojenje, pogosta je urinska in fekalna inkontinenca.

Obtundacija je znana tudi kot mračno stanje. Pojavi se nenadoma in izzveni v istem kratkem času.

Najpogostejši vzrok je epilepsija, stanje po epileptičnem napadu. Pojavi se tudi po poškodbah glave, vročinskem udaru. Pojavi se tudi med postenjem. Dober primer je patološka pijanost ali patološki afekt.

Vzroki za kakovostno motnjo zavesti

Značilen vzrok je lahko zastrupitev z zdravili. Ta je lahko naključna ali namerna. Naključna pogosto nastane kot posledica pozabljenega jemanja določenih zdravil.

V večjih odmerkih lahko povzroči motnjo zavesti. Primeri vključujejo uporabo psihiatričnih zdravil ali celo zdravil za srce in krvni tlak. Pri nizkem krvnem tlaku lahko pride do kolapsa.

Namerno zastrupitev z zdravili pogosto spremlja uživanje alkohola. V tem primeru je pomembno vedeti, katera zdravila je oseba vzela, kdaj in v kakšni količini ter tudi kombinacijo z alkoholom.

Težave z zavestjo imajo tudi zastrupljene osebe, ki so zaužile prevelike količine alkohola, drog ali so imele v organizmu kemično ali strupeno snov.

Alkoholizem povzroča poškodbe možganov, jeter in srca.

Prav tako tudi uporaba drugih snovi, ki povzročajo zasvojenost. Tudi oblika zasvojenosti z vdihavanjem hlapnih snovi povzroča poškodbe jeter in možganskih celic.

Poleg kakovostnih motenj zavesti se pogosto pojavijo tudi količinske motnje, zlasti če je bila količina zaužite snovi (droga, alkohol, zdravilo) večja in zlasti v kratkem časovnem obdobju.

Pomembno je spremljati dihanje. nekatere snovi zavirajo dihalni center. bruhanje je pogosta spremljava zastrupitve. v kombinaciji z nezavestjo je aspiracija bruhanja največji zaplet.

Po aspiraciji bruhanja je prisoten zapleten pnevmonitis. Najhujši zaplet aspiracije bruhanja pa je zapora dihalnih poti, ki povzroči zadušitev in smrt.

Kakovostne motnje povzročajo tudi presnovne bolezni in hipoksija. Ki je pravzaprav zmanjšana vsebnost kisika v telesnih tkivih. Nanjo so najbolj občutljivi možgani in nato srčna mišica.

Drug primer tovrstne motnje zavesti je žariščna poškodba možganov, ki jo lahko povzročita tudi travma ali ishemija.

Kvantitativna motnja zavesti

Ta je posledica motnje budnosti. Telo se ne more odzvati na zunanje ali notranje dražljaje.

Nadalje jo delimo na:

• somnolenco
• sopor
• koma

Somnolenca je stanje, v katerem oseba spi, vendar se ob nagovoru zbudi. sopor je motnja zavesti, iz katere se oseba zbudi šele ob bolečem dražljaju. koma je nezavest. oseba se ne odziva na zunanje ali notranje dražljaje.

Kratkotrajna motnja zavesti se pojavi na primer zaradi napadov, kot je prej omenjena epilepsija. Nezavest je prisotna med epileptičnimi napadi.

Lahko traja kratek čas po epileptičnem napadu, pa tudi med več napadi. Gre za resno stanje, če nezavest traja dlje časa, več kot 5 minut.

Druga vrsta je na primer kratkotrajna nezavest zaradi sinkope, kolapsa. Pride do prehodnega pomanjkanja pretoka krvi ali zmanjšane prekrvavitve možganov.

Posebna skupina je nezavest pri presnovnih boleznih, kot je sladkorna bolezen. Zaradi nizke ravni sladkorja v krvi (hipoglikemija) možganske celice ne delujejo in pride do nezavesti.

Začetni simptomi hipoglikemije vključujejo kvalitativno motnjo, predvsem zmedenost in dezorientiranost. Če ta vztraja, se poglobi v kvantitativno motnjo.

Ob poškodbi možganskega tkiva pride tudi do motenj zavesti. Obseg motenj je odvisen od lokacije, obsega in pripadajočega otekanja možganov.

Poškodba je lahko posledica poškodbe. Lahko gre na primer za kontuzijo (udarnino) tkiva. Najhujši primer pa je penetrantna (prodorna) poškodba (strel, vbod).

Pretres možganov je poškodba glave, pri kateri ni neposredne poškodbe tkiva, ampak je le oslabljeno delovanje osrednjega živčnega sistema. Difuzne aksonske poškodbe so ločena skupina.

Možganski tumorji so resni, tudi če gre za benigni tumor. Zaradi lege možganov v lobanji imajo uničujoč učinek na okoliško tkivo, saj ga stiskajo in tako povečujejo intrakranialni tlak.

Do povečanja intrakranialnega tlaka pride tudi pri hidrocefalusu. V lobanji se nabira cerebrospinalna tekočina, ki se ne odvaja, kot bi se običajno.

Nevarna so tudi vnetja možganov in njihovih membran, kot sta encefalitis ali meningitis. Zaradi vnetja so možganske funkcije motene.

Možganska kap je posebna skupina vzrokov za motnje zavesti. Do ishemične oblike pride zaradi nestrjevanja možganskega tkiva. Pri hemoragični možganski kapi je tveganje večje prav zaradi utesnjenosti možganskega tkiva.

Pri cerebrovaskularnih nezgodah sta ključnega pomena lokacija in obseg. Zelo pomemben je čas od začetka do prepoznave in začetka ustreznega zdravljenja.

Podobno velja za količinske motnje zavesti zaradi toksičnih vzrokov, ki so lahko alkohol, droge, kemikalije ali vdihavanje produktov zgorevanja ali fermentacije.

Tako je v primeru zastrupitve s plini, kot sta ogljikov monoksid in ogljikov dioksid. Prvi nastaja pri zgorevanju in izgorevanju, kot v primeru avtomobilov. Drug primer je plinski pretočni grelnik.

Drugi nastaja kot produkt fermentacije. Primer je fermentacija grozdja v vinskih kleteh ali drugega sadja za nadaljnjo predelavo.

Fizični vzroki so lahko pregrevanje organizma, pa tudi posledica električnega udara. Nevaren je udarec strele.

Motnje zavesti pri otrocih poznajo nekatere matere, zlasti v predšolskem obdobju. Febrilni krči zaradi vročine so vzrok za nezavest.

Druga skupina so hormonske in endokrine bolezni, primer je diabetes insipidus. Pri boleznih organov je to na primer odpoved jeter.

Vendar ne gre vedno za bolezensko stanje. Kratkotrajna izguba zavesti se lahko pojavi ob dolgotrajnem stanju v okolju z izdihanim zrakom. Kaže se v kolapsu.

Preeklampsija in eklampsija, znana tudi kot sindrom HELLP, se pojavi v nosečnosti. Povzroča zoženje krvnih žil in pogosto izgubo zavesti.

Motnje zavesti se pojavijo tudi pri akutnem infekcijskem endokarditisu, za katerega so značilni hiter dvig temperature, mrzlica in tresenje. Pri tej bolezni se vname sluznica srca in je zelo nevarna.

Tudi pri miokardnem infarktu lahko pride do izgube zavesti. Miokardni infarkt je ena od ishemičnih bolezni srca in nastane, ko krvni strdek zamaši krvno žilo.

Pri hipertrofični kardiomiopatiji (bolezen srčne mišice) se lahko pojavi sinkopa, ki je nenadna kratkotrajna izguba zavesti. Včasih so vzrok za izgubo zavesti tudi fibrilacija ali druge motnje srčnega ritma.

Pri nizkem krvnem tlaku prav tako pride do kratkotrajne izgube zavesti, zlasti pri zelo hudi hipotenziji, ki jo lahko povzroči tudi šok.

Pri nalezljivih boleznih so motnje zavesti najpogosteje povezane z zapleti okužbe v telesu. Do glavobolov in motenj zavesti pride na primer tudi pri toksoplazmozi, če okužba prizadene možgane in osrednje živčevje.

Motnje zavesti in celo nezavest se lahko pojavijo tudi pri klopnem encefalitisu, nalezljivi bolezni virusnega izvora, ki prizadene možgane in možganske ovojnice.

Najpogosteje jo prenaša klop.

Dolgotrajne motnje zavesti

Sem spada koma. To je stanje, pri katerem oseba ne pride v zavest. Ne komunicira. Ob stimulaciji se lahko pojavijo znaki, kot so mrmranje, premikanje okončin, vendar ne pride do prebujanja.

Vegetativno stanje ali celo neodzivno budno stanje. Obstajajo občasni gibi in refleksni odzivi na dražljaje. Vendar ni komunikacije z okoljem.

Sindrom zaklenjenega stanja je posledica motnje centralnega živčnega sistema. Ne gre za stanje zavesti, vendar se posameznik ne more premikati. Prisotna je le sposobnost vertikalnega premikanja oči ali mežikanja. Lahko ga zamenjamo z nezavestjo.

Duševna stanja

V to skupino spadata katatonija in abulija. Pojav prvega je stereotipno gibanje okončin, grimase, otrdelost telesa v nenavadnem položaju in za nedoločen čas.

Za drugo je značilno pomanjkanje spodbude za delovanje, brezbrižnost, nezmožnost delovanja. Zadevna oseba se lahko tega stanja zaveda.