Motnje spomina: kateri so vzroki za izgubo spomina (kratkoročno, dolgoročno, nenadno)?

Popolna izguba spomina je znana tudi kot amnezija. Pogosto je posledica na primer travmatske poškodbe možganov, udarca ali celo zastrupitve.

V nekaterih primerih pa je proces dolgotrajen in postopen, pri čemer pride tudi do degeneracije drugih senzoričnih in kognitivnih funkcij. Motnje spomina včasih vključujejo le kratkoročni spomin (tj. nova dejstva), včasih pa dolgoročni spomin.

Nevrološki vzroki

Do motenj spomina pride pri različnih nevroloških boleznih, tipično na primer pri Alzheimerjevi bolezni. To je resna bolezen, ki prizadene starejše ljudi in za katero sta značilna izguba možganske mase in osebnostne spremembe.

Demenca običajno vključuje izgubo spomina, pa tudi motnje racionalnega mišljenja, zlasti pri starejših. Parkinsonova bolezen je pogosto povezana s težavami z gibanjem in tresenjem mišic, včasih pa tudi z izgubo spomina in zmedenostjo.

Drugi nevrološki vzroki vključujejo epilepsijo. Po epileptičnem napadu pride do izgube spomina. Človek se ne more spomniti časa pred napadom, med njim in po njem. Drug primer je encefalitis.

Toda tudi pri meningitisu je lahko prisotna izguba spomina. Tudi pri bolezni norih krav. Gre za nalezljivo bolezen, ki poškoduje možgane. Imenuje se tudi bovina spongiformna encefalopatija.

Dr. Andrea Bull, strokovna avtorica članka, dodaja:

Prehodna globalna amnezija je kratkotrajna motnja spomina, ki traja nekaj ur, najpogosteje od 6 do 24 ur. Pred njo je pogosto močno čustveno doživetje. Kaže se z anterogradno in retrogradno izgubo spomina. Poleg tega so bolniki anksiozni, zmedeni, prestrašeni, dezorientirani. Drugi nevrološki simptomi, kot so afazija, dizartrija ali motnje motorike, niso prisotni!

Psihiatrične motnje

Izguba spomina spremlja tudi več psihiatričnih motenj. Pri deliriju je na primer prisotna kakovostna motnja zavesti z izgubo spomina.

Ta je lahko delna ali celo popolna, odvisno od resnosti stanja.

Pri alkoholizmu je pogosto prisotna tudi izguba spomina. Ne gre samo za alkoholno okno. Prisotna je tudi dolgoročna okvara spomina zaradi poškodb možganskih celic.

Pri ljudeh, nagnjenih k histeriji, lahko prav tako pride do izpadov spomina. Podobno je pri shizofreniji pogosta izguba spomina. Prav tako lahko k izpadom spomina prispevajo depresivne in anksiozne motnje.

Ali pa v nekaterih stresnih situacijah. To je pogosto naravno, na primer tipično okno v različnih stresnih situacijah pod vplivom okoliščin. Tudi ob pomanjkanju spanja se pojavijo motnje spomina, predvsem pa težave s koncentracijo in utrujenost.

Pri otrocih se motnje spomina pojavljajo predvsem pri blagih možganskih disfunkcijah. Pojavljajo se na primer pri cerebralni paralizi ali duševni zaostalosti. Poleg motenj spomina so prisotni tudi različni drugi simptomi. Na primer motnje pozornosti, vedenjske motnje, čustvena labilnost, slab čustveni nadzor.

Drugi vzroki

Za amnezijo lahko pogosto stoji možganska kap. Možgansko kap povzroči pomanjkanje kisika v možganih zaradi nastanka krvnega strdka v krvnem obtoku. Resnejši vzrok je lahko rak.

Pri osebah s sistemskim eritematoznim lupusom se prav tako pojavi motnja spomina, če bolezen prizadene možgane in kognitivne funkcije. Težava so tudi vedenjske spremembe. Včasih se lahko demenca razvije kot spremljajoča bolezen.

Pri pretresu možganov pride do kratkotrajne izgube zavesti in celo spomina. Oseba se ne spomni samega trenutka poškodbe niti kratkega obdobja pred ali po njej. Pretres možganov najpogosteje povzroči poškodba glave, na primer ob trčenju.

Poleg tega se motnje spomina pojavijo tudi pri:

• Huntingtonovi bolezni
• Addisonovi bolezni
• sindromu izgorelosti
• spalni apnoji
• motnje spanja, zaspanost, nespečnost
• poporodna psihoza
• zastrupitve

Na spomin negativno vplivajo tudi nekatera zdravila. To so predvsem benzodiazepini, uspavalne tablete, antihistaminiki in triciklični antidepresivi.

Če oseba jemlje statine in blokatorje beta, ima lahko težave s spominom.

Pomanjkanje vitaminov

Vzrok je lahko tudi pomanjkanje vitaminov, zlasti vitaminov B1 in B12. Ti so predvsem v mesu, jajcih in mlečnih izdelkih. Težave imajo lahko zlasti vegani.

Podobno se lahko pomanjkanje hranilnih snovi in vitaminov pojavi pri motnjah hranjenja, kot je anoreksija. Tudi Crohnova bolezen pa predstavlja tveganje za pomanjkanje teh snovi. S tem so povezani utrujenost, šibkost, izguba telesne teže in druge posledične težave.