Samo požiranje ima tri faze, in sicer ustno, žrelno in požiralnikovo. Hrana in tekočine prehajajo iz ustne votline prek požiralnika v želodec. Težave ali bolečine pri požiranju se lahko pojavijo v katerem koli delu in iz različnih razlogov. Vzrok je lahko ovira, nevrološka okvara ali celo druga bolezen.
Motnje požiranja so znane tudi kot disfagija, stanje, pri katerem oseba težko pogoltne hrano ali vodo. Včasih motnje požiranja spremljajo bolečine pri požiranju. Tekočine ali hrana se lahko vračajo v ustno ali nosno votlino.
Če se pojavijo težave pri požiranju tudi praznega brez hrane, lahko gre za resno omejitev prehoda cevke. V tem primeru je treba takoj poiskati zdravniški pregled in strokovno pomoč.
Težave pri požiranju in bolezni dihal
Tudi nekatere bolezni zgornjih dihalnih poti lahko povzročijo motnje požiranja. Boleče požiranje je na primer prisotno pri laringitisu (vnetju grla). Vnetje je najpogosteje virusnega izvora in se najbolj izrazito kaže s suhim kašljem in bolečim grlom.
V grlu, ustni votlini, nazofarinksu, požiralniku ali drugih delih grla lahko nastanejo tudi tumorji. V primeru tumorja grla je pogost simptom hripavost, oboleli pa ima tudi težave z dihanjem. Pogosto je požiranje boleče, oboleli pa ima lahko tudi pogoste motnje požiranja, povezane z občutkom tujka.
V nekaterih primerih se lahko z bolečino in težavami pri požiranju kaže tudi nazofaringitis. Pogostejši simptomi so suh kašelj, zamašen nos in povišana telesna temperatura. Včasih se pojavi tudi boleče grlo.
Motnje požiranja in težave v ustni votlini
Pogosto je vzrok težava v ustni votlini. Na primer pri tonzilitisu (vnetju mandeljnov) se pojavi bolečina v grlu tudi v mirovanju. Pogoltneža spremlja huda bolečina.
Tudi v primeru raka v ustni votlini se pri požiranju pojavijo bolečine. Požiranje je oteženo tudi zaradi povečanja tumorja v ustni votlini.
Na žalost se tumor na ta način pokaže šele v poznejših fazah razvoja. Njegovo zdravljenje je na tej točki pogosto zapleteno. Pri nekaterih vrstah razcepa ustnice ali zgornje čeljusti se na primer prav tako pojavi ta simptom. Motnje žlez slinavk so še en primer, ko je požiranje oteženo.
požiralnik, želodec in motnje požiranja
požiralnik je zelo pomemben organ za prehod hrane v želodec. tudi tu se lahko pojavijo tumorji. rak požiralnika prizadene predvsem njegov zgornji del. Čeprav ni pogosta, je precej nevarna bolezen, ki se kaže tudi v motnjah govora.
Precej pogostejši pa je ezofagitis, ki nastane, ko je sluznica požiralnika razdražena in poškodovana. Zelo značilen simptom je zgaga, pojavljajo pa se tudi motnje požiranja.
Disfagija in bolečine pri požiranju se lahko pojavijo tudi pri refluksni bolezni požiralnika. Za gastroezofagealno refluksno bolezen (lahko tudi GERB) je značilno prodiranje kisle želodčne vsebine v požiralnik.
Prebavljena hrana in želodčni sokovi, ki vsebujejo tudi klorovodikovo kislino, prehajajo v požiralnik in včasih v ustno votlino. Dolgotrajna izpostavljenost povzroči kronično vnetje sluznice požiralnika, razjedo požiralnika ali celo zožitev požiralnika.
Sama zožitev požiralnika je pogosto vzrok za težave pri požiranju hrane in tekočin. Ahalazija je bolezen, za katero je značilna motnja na živčni ravni. Zanjo je značilna motnja inervacije mišic in s tem njihove gibljivosti.
Mišice požiralnika se med požiranjem običajno premikajo, s čimer se grižljaj premakne iz požiralnika v želodec.
bruhanje - bruhanje s svežo krvjo ali temno kavno usedlino
napadi kašlja
šibkost
izguba telesne teže
Drug vzrok je izpad črevesja v steni požiralnika, imenovan tudi divertikulum požiralnika. V črevesju se nabira hrana, kar povzroča težave pri požiranju. Pridružijo se lahko bruhanje, slab zadah in bolečine v prsih.
Težave s požiranjem imajo včasih tudi osebe z rakom na želodcu. Pogoltniti je lahko tudi boleče in pogosto ima oseba, ki jo prizadene ta rak, na primer občutek, da je obtičala v prehranjevalnem sistemu z nezmožnostjo požiranja.
Motnje požiranja zaradi nevroloških težav
Motnje požiranja lahko povzročijo tudi nekatere bolezni živčnega sistema, ki prizadenejo živce ali neposredno živčno-mišični spoj v grlu in ustni votlini ali požiralniku. Pri Huntingtonovi bolezni se na primer pojavijo nevrodegenerativne bolezni, ki povzročajo težave z gibanjem ter motnje požiranja in govora.
Druge nevrodegenerativne in nevrološke bolezni, ki lahko povzročijo težave, so še naslednje:
ALS (amiotrofična lateralna skleroza).
multipla skleroza
Parkinsonova bolezen
miastenija gravis
cerebralna paraliza
demenca
možganska kap
Drugi vzroki za motnje požiranja
Drug vzrok za moteno požiranje je lahko stanje po operaciji v ustih, žrelu ali glavi. Pojavi se tudi pri kemoterapiji in radioterapiji. Vzrok so poškodbe živcev in s tem inervacije, brazgotinjenje in otekanje tkiv.
Motnje požiranja se pojavijo tudi pri miopatiji. Pojavita se vnetje mišic in mišična oslabelost. Prizadeta oseba ima težave tudi z mišicami v vratu in z mišicami na vratu.
Težave s požiranjem se pojavijo tudi pri alkoholizmu. Najprej se pojavijo bolečine in tudi motnje požiranja. Vzrok je lahko prej omenjena refluksna bolezen požiralnika, ki se pojavi zaradi dolgotrajnega pitja alkohola.
Občutek tujka v žrelu, občutek kroglice, kepe ali grižljaja hrane v žrelu prav tako povzroča psihogeno zategovanje mišic požiralnika. Strokovno je to znano kot globus hystericus.
Pojavi se tudi pri nekaterih nalezljivih boleznih, kot je tetanus. Tetanus prizadene mišice obraza in ustne votline s krči. Možne so težave s požiranjem, vendar to ni značilen simptom.
Motnje hranjenja in požiranja so pogosto posledica razpadlih zobnih protez. Pojavijo se tudi pri nepravilno izdelanih ali poškodovanih zobnih protezah. K motnjam požiranja lahko prispevajo različne poškodbe in posttravmatska stanja v predelu glave in ustne votline.
Težave s požiranjem se lahko na primer pojavijo tudi pri raku ščitnice, ko tumor pritiska na sapnik in požiralnik.
Za raka ščitnice so značilne povečane bezgavke na vratu in težave z dihanjem.
Zunanji pritisk na požiralnik in težave s požiranjem povzročajo tudi povečana ščitnica (golša). Vzrok pa so lahko tudi maligni ali benigni tumorji v vratu in prsnem košu, na primer pljučni rak.
Zapleti pri motnjah požiranja
Če motnje požiranja trajajo dlje časa, so dejavnik tveganja za druge zaplete. Primer je vdihavanje hrane ali vode (aspiracija). Ta aspiracija nato povzroči zapleteno pljučnico (strokovno aspiracijska pljučnica).
Motnje požiranja so pogosto posledica dehidracije, pa tudi neustrezne prehrane - motenega vnosa hrane in izgube telesne teže. Poleg zmanjšane telesne teže telesu primanjkuje pomembnih hranil in mineralov, ki so potrebni za normalno delovanje telesa.
Kadarkoli se pojavijo bolečine, motnje požiranja in nezmožnost požiranja, mora oboleli čim prej poiskati zdravniško pomoč.
Motnje požiranja pri otrocih
Pri otrocih poteka požiranje v enakih fazah kot pri odraslih. Razlika je predvsem anatomska, in sicer v velikosti ustne votline in jezika pri novorojenčkih in majhnih otrocih. Ustno votlino novorojenčka v veliki meri zapolnjuje jezik. Dihanje in požiranje se izmenjujeta.
Po rojstvu se sesalni refleks in požiranje prilagodita na dojenje. V nekaterih primerih se pri otrocih pojavijo motnje požiranja, ki lahko negativno vplivajo na otrokovo dobro počutje, pridobivanje telesne teže in razvoj.
Glavni vzroki za motnje požiranja v otroštvu:
nerazvite mišice, ki so potrebne za sesanje in požiranje
nevrološke bolezni (nevrogeni vzroki), kot je cerebralna paraliza
prezgodnje rojstvo
genetske motnje
živčno-mišične bolezni
bolezni mišic
po operaciji glave, možganov, ustne votline, grla
po poškodbi
razcep ustnice in neba
bolezni srca
okužbe v ustni votlini, na primer tonzilitis (vnetje mandeljnov)
bolezni dihal
bolezni prebavnega trakta
psihogeni vzroki, kot so stres, psihična obremenitev
Cilj portala in vsebin ni nadomestiti strokovnih
izpit. Vsebina je za informativne in nezavezujoče namene
samo, ne svetovalno. V primeru zdravstvenih težav priporočamo iskanje
strokovno pomoč, obisk ali stik z zdravnikom ali farmacevtom.