Mokra koža zaradi vnetja, dermatitisa ali ekcema? Spoznajte vzroke

Mokrenje kože je simptom kožne bolezni. Najpogostejši razlog za mokrenje je ekcem na koži. Do mokrenja lahko pride tudi, če je koža poškodovana zaradi vnetja ali poškodbe.

Vlaženje kože med poškodbo in po njej

V tem primeru je mokrenje posledica zunanjih vplivov. Koža je pretrgana, poškodovan pa je lahko tudi šiv (globlja plast kože). V nekaterih primerih rana sega pod kožno maščobo in v strukture pod kožo.

Mokrenje rane je najpogosteje povezano z vnetjem na mestu rane. Bakterije lahko v rano vstopijo neposredno ob poškodbi, pa tudi med celjenjem. Posledično lahko pride do težav pri celjenju rane in regeneraciji kože.

Rana in njena okolica sta mokri, otekli, rdeči in prisotna je bolečina. V tem primeru je potrebna lokalna oskrba rane in v nekaterih primerih lokalni ali splošni antibiotiki.

Simptomi problematičnega celjenja rane:

• Bolečina
• rdečina
• oteklina
• gnojenje, mokrenje, iztekanje gnoja med šivi
• vonj
• zvišanje telesne temperature do vročine kot splošnega simptoma
• laboratorijski dokaz je povišano število levkocitov (belih krvničk) in povišan CRP

Do podobnega stanja lahko pride pri kirurški rani. Če se rana okuži neposredno na kirurškem mestu ali med zdravljenjem, vključno z zdravljenjem na domu. Te bolnišnične okužbe se strokovno imenujejo bolnišnične okužbe.

Poslabšano celjenje ran in mokrenje ran je pogosto tudi pri ljudeh, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni (diabetesa). Sladkorna bolezen je dejavnik tveganja za zaplete pri celjenju ran. Zaradi nje se rane slabo in dolgotrajno celijo.

Vlaženje pri kožnih boleznih

Strokovno se stanje mokrenja kože imenuje tudi madidacija, pojavlja pa se tudi pri vnetju kože. Pri vnetju pride do nastajanja tekočine, ki lahko doseže površino kože. Tam se kaže kot mokrenje.

Pogosto je takšno vnetje posledica okužbe podkožnih plasti ali težav s kanali znojnic ali lojnic. V večini primerov je mokrenje povezano z boleznimi kože.

Najpogostejši vzrok mokrenja je atopijski ekcem (dermatitis atopica), genetsko pogojena bolezen, ki povzroči patološki imunski odziv na dražljaj.

Koža postane suha, srbeča, luskasta in z mehurji, zlasti če je okužena.

Atopijski ekcem prizadene velik del prebivalstva. Zelo pogost je pri alergijah. Pojavlja se redno v določenih časovnih presledkih.

Poznamo več oblik atopijskega ekcema, na primer dojenčkovo, otroško in odraslo obliko. Zelo pogosto prizadene ljudi z občutljivo kožo.

Zdravljenje najpogosteje poteka z lokalnim nanašanjem mazil na prizadeta mesta. Uporablja se tudi lokalna uporaba kortikosteroidov. Uporabljajo se tudi lokalni antihistaminiki v obliki mazil.

Druga oblika je kontaktni ekcem (dermatitis contacta). Ta nastane, ko koža pride v stik z alergenom. Alergeni so lahko različne kovine (nakit), kot sta nikelj, krom, pa tudi kozmetika, propolis, zelišča, guma ali smole ali različne kemikalije (čistila).

Koža po večkratni izpostavljenosti alergenu postane srbeča, rdeča in z mehurji.

Pri luskavici lahko pride tudi do mokrenja kože, zlasti če se prizadeto območje okuži z bakterijo, tj. streptokokom. Luskavica je dedna bolezen, ki se kaže z vnetjem kože, rdečico in luščenjem.

Nasvet: Za več informacij si oglejte poseben članek o luskavici.

Do zapletov lahko pride v razpokah na koži in na mestih, kjer je koža bolj obremenjena (na primer zaradi potenja ali v kožnih gubah). Bakterijske okužbe se lahko pojavijo na primer, ko se koža za ušesi navlaži.

Glavni vzrok je lahko ekcem, luskavica, pomanjkanje cinka, pa tudi pomanjkanje vitaminov skupine B.

Seboroični dermatitis je bolezen, katere vzrok ni povsem znan. Prizadene predvsem predele, kjer je večje število žlez lojnic. To je predel na obrazu, lasje na glavi ali zgornji del trupa.

Na obrazu prizadene predvsem področje:

• čelo
• obrvi
• veke
• nazolabialni žleb

Za to bolezen je značilno luščenje mastnih rumenih lusk in pordelost kože. prizadene predvsem otroke, v manjši meri (3-5 %) pa tudi odrasle. Čeprav ne gre za bolezen mokrenja, lahko ob bakterijski okužbi pride do mokrenja kože v laseh in na drugih delih telesa.

Podobno se lahko zaplete, če kožo vznemirimo s praskanjem, in sicer z bakterijskim vnetjem in mokrenjem kože. Tako je tudi pri pedikulozi. Pedikuloza je bolezen, ki jo povzročajo uši. Več informacij o bolezni najdete v članku v reviji Kako se naglavne uši kažejo pri otrocih.

Mokrenje kože v razjedi

Mokrenje kože se lahko pojavi tudi pri goltnih razjedah. To je bolezen, ki nastane zaradi kronične in dolgotrajne bolezni žil in arterij. Razjeda je v bistvu kronična okvara kože, pri kateri koža razpade in nekrozira.

Razjeda lahko sega v različne globine kože, podkožje in površino. Pojavnost golenskih razjed je najpogostejša pri starejših. Do 85 % teh razjed ima venski vzrok. Težave z arterijami so manj pogoste (10 %), najmanjši odstotek razjed (približno 5 %) pa ima drug vzrok.

Vzroki so med drugim naslednji: 1:

• žilne težave (vene ali arterije)
• limfne težave
• presnovne bolezni (sladkorna bolezen)
• nevropatija
• tumorji
• okužbe
• fizični učinki
• kemične poškodbe
• tuji predmet

Onkološki procesi in mokrenje kože

Madness (mokrenje kože) je prisoten tudi v nekaterih primerih melanoma. Melanom je najnevarnejša oblika kožnega raka. V napredovali fazi je smrtno nevaren.

Zato je potrebna tudi zgodnja diagnoza. Na začetku lahko na koži opazimo znamenja z nepravilnim robom in obliko. Včasih so lahko tudi vneta, krvavijo in otečejo.

Poleg melanoma se lahko na koži pojavijo tudi drugi mokrenjasti tumorji, kot je bazalnocelični karcinom. Pomemben je seveda strokovni pregled, pri katerem kožni zdravnik ugotovi resnost in predvsem vzrok.