Mišični krči: kakšni so njihovi vzroki, ne le zaradi pomanjkanja magnezija?

Prvi so primarni mišični krči, ki so lahko pogost odziv na preobremenitev mišice ali mišične skupine, na primer med pretirano telesno ali športno dejavnostjo.

Sekundarni mišični krči so simptom osnovne bolezni, na primer bolezni ledvic, elektrolitskih motenj, sladkorne bolezni ali celo bolezni jeter.

Primarni in sekundarni mišični krči

Mišični krč je znan tudi kot krč. Gre za prostovoljno nenadzorovano krčenje mišice ali skupine mišic. Ti krči lahko nastanejo zaradi neznanega vzroka. Takrat jih imenujemo primarni. Njihovo pojavljanje je precej pogosto.

Ocenjuje se, da jih v svojem življenju doživi do 75 % prebivalstva.

Če pa so mišični krči posledica znane bolezni, jih imenujemo sekundarni. Najpogostejši so pri sladkorni bolezni, boleznih jeter (ciroza), ledvični insuficienci, bolnikih na dializi in elektrolitskih motnjah.

Prisotni so tudi pri bolnikih z boleznimi ščitnice, kot posledica nevroloških bolezni in tudi kot posledica uporabe drog.

Pri otrocih najdemo tudi tako imenovane febrilne konvulzije, ki so povezane s povišano telesno temperaturo in po njenem znižanju izzvenijo.

Mišični krči so lahko lokalni, ki prizadenejo le določeno mišico ali skupino mišic. Obstajajo tudi generalizirani, tj. mišični krči celotnega telesa, ki jih pogosto spremlja nezavest.

Glavni vzroki za mišične krče

Primarni krči niso manifestacija bolezni. Tako po pregledu ni znana diagnoza. Pojavljajo se tudi pri zdravih ljudeh. Med rizične skupine spadajo:

• starost nad 50 let
• 7-krat pogostejši v nosečnosti
• ploska stopala
• boleče kožne bolezni, krčne žile na spodnjih okončinah
• uživanje alkohola

Mišični krči v mirovanju so pri večini ljudi običajno prisotni ponoči (približno 70 % primerov). Čez dan se pojavljajo v manjši meri. Glavne prizadete mišice so običajno mišice nog, telečje mišice, stegenske mišice.

Nočni mišični krči povzročajo slabšo kakovost spanja.

Povzročajo jih tudi mišični napori, športna aktivnost in tudi prevelika obremenitev mišic. Nanje vpliva tudi utrujenost ali izčrpanost. Najpogosteje jih doživljajo nogometaši.

Prisotne so lahko tudi pri dehidraciji, kot posledica diareje ali pri delu v pretirano vročih razmerah.

Na njihov pojav vpliva tudi pomanjkanje nekaterih mineralov, med katerimi je glavni magnezij.

Poleg tega magnezij vpliva na več fizioloških telesnih funkcij:

• živčno aktivnost
• živčno-mišični prenos impulzov
• mišični tonus in mišično aktivnost
• ki je povezana s srčno-žilnim sistemom in uravnavanjem krvnega tlaka
• pomemben tudi za prebavni sistem
• uravnavanje kalcija in s tem kakovosti kosti in zob
• prenos kisika in sladkorja
• delovanje ščitnice
• delovanje prostate

Pomanjkanje magnezija se lahko kaže kot:

• glavobol
• šibkost
• moteno koncentracijo
• živčnost
• visokim krvnim tlakom.
• razbijanje srca
• driska
• bruhanje
• mišični krči
• mravljinčenje v okončinah

Sekundarni mišični krči

Sekundarni mišični krči so običajno posledica znane bolezni. Včasih so prvi simptom. Poznejša preiskava vzroka pokaže, da je sprožilec še neznana bolezen.

Nevrološke bolezni in krči

Mišični krči so značilni za več nevroloških bolezni, vključno z epilepsijo, ki je bolezen, ki se kaže v epileptičnih napadih. Mišični krči se pojavijo med temi napadi, v generalizirani obliki pa se pojavi že omenjena nezavest.

V nekaterih primerih miopatije se pojavijo bolečine v mišicah in tudi mišični krči. To je zlasti primer mišične distrofije, ene od oblik miopatije. Ta bolezen je zlasti pogosta pri predšolskih otrocih. Drug primer je amiotrofična lateralna skleroza (ALS).

Mišični krči ter zmanjšana občutljivost rok in stopal so na primer vidni tudi pri nevritisu. Pogosti so občutki mravljinčenja, togosti ali pekoč občutek v prizadeti okončini, prisotna pa je tudi mišična šibkost.

Ljudje s Parkinsonovo boleznijo, ki je posledica izgube možganskih celic, imajo tudi težave z nadzorom in koordinacijo gibov. Začne se z blagimi mišičnimi krči, ki se nato razvijejo v togost in tresenje.

Mišični krči, krvne žile, presnova

Pri nekaterih boleznih krvnih žil se lahko težave pojavijo zlasti v okončinah. Pri ishemični bolezni spodnjih okončin je na primer prekrvavitev motena zlasti na koncu spodnjih okončin, oseba pa trpi za mišičnimi krči in krči.

Pojavijo se sekundarno, na primer pri fenilketonuriji, ki je motnja presnove aromatskih kislin, na katero vplivajo predvsem dedne predispozicije. Pri celiakiji se pojavijo kot posledica težav z absorpcijo hranil ter različnih kostnih in gibalnih motenj.

Tudi pri nalezljivih boleznih

Nekatere nalezljive bolezni se lahko kažejo kot težave z mišicami. Pri meningitisu se lahko okužba razširi po vsem telesu in oseba lahko občuti bolečine v mišicah in včasih tudi mišične krče. Dober primer je tudi tetanus.

Okužba s trakuljo povzroča bolezen, imenovano teniasis, in prizadene predvsem prebavni sistem. Trakulja živi v gostiteljevem črevesju. Če se okužba razširi v možgane, se pojavijo motnje vida, glavoboli, psihične motnje in krči.

Krči pri imunosupresiji

Tudi toksoplazmoza je resna parazitska okužba in je hujša pri imunsko oslabljenih ljudeh. Značilni so glavoboli in slabo počutje. Pojavijo se lahko okužbe možganov, motnje zavesti, delna paraliza in krči.

Pojavijo se pri osebah z aidsom, ki je bolezen imunskega sistema, ki jo povzroča virus HIV. Lahko se pokažejo ob zapletih, ko na osebo vplivajo različne nevropsihiatrične motnje in motnje zavesti.

Zdravila, alkohol, droge v povezavi z mišičnimi krči

Posebna skupina so krči, ki se pojavijo zaradi uporabe zdravil. V preteklosti so se pojavljali na primer ob jemanju diuretikov, ki so zdravila za odvajanje vode. Danes so to predvsem statini in fibrati, ki so namenjeni zdravljenju povišane ravni holesterola.

Omeniti je treba tudi, da so mišični krči pogosto posledica dolgotrajnega alkoholizma. Pojavljajo se tudi pri zlorabi drugih snovi, mišični krči pa so pogosti tudi pri prevelikem odmerku (zastrupitvi) zdravil. Drug primer so krči pri zastrupitvi z gobami.