Mehurji: zakaj nastanejo? Pomoč in zdravljenje - ali jih je mogoče prebosti?

Mehur se strokovno imenuje mehur . Mehur je votla tvorba, ki nastane na človeški koži. Etiologija nastanka je zelo raznolika. Mehur najpogosteje nastane na stopalih zaradi povečanega trenja in telesnega napora.

Vzroke za nastanek, zdravljenje, prvo pomoč, preprečevanje in številne druge zanimive informacije najdete v članku.

Kako nastane mehur?

Mehurček je poškodba, pri kateri se je del kože ločil (premaknil) od globlje plasti kože. Med plastmi kože je nastala votlina, napolnjena s tkivnim vnetnim izcedkom.

Če se zgornja plast odtrga od spodnjih plasti, začne zaradi poškodbe tkiva iztekati tekočina. Tekočina zapolni nastali prostor. Posledično nastane votel mehur.

Mehurji imajo lahko različno polnilo, odvisno od etiologije nastanka: tkivno tekočino, krvno plazmo, kri ali gnoj.

Mehurček, ki nastane kot posledica trenja, je obrambni odziv telesa pred nadaljnjo poškodbo. Z nastankom mehurčka poskuša telo zadržati poškodovani del tkiva in preprečiti nadaljnje motenje okolice.

Tekočina v mehurčku spodbuja obnavljanje lokalnih tkiv.

Približno dva dni po nastanku mehurja lahko na koži opazimo novo plast kože. Skupaj z rastjo novih kožnih celic se tekočina iz mehurja vpije. Mehur nato sam od sebe izgine.

Mehurji na stopalih ali rokah so pogosto posledica fizičnega stresa. Plasti kože so v neposredni bližini živčnih končičev, zato so mehurji na stopalih in rokah lahko boleči.

Mehurji so lahko tudi simptom drugih bolezni, ne le kožnih. Lahko so tudi posledica alergijske reakcije, opeklin, pikov žuželk in drugih.

Razvrstitev in vzroki za nastanek mehurjev

Trenje in poškodbe

Mehurji so pogosto posledica ponavljajočega se trenja kože. Najpogosteje na rokah in stopalih. Ob trenju se koža sčasoma raztrga. Trenja in pritiska sprva morda ne občutimo veliko.

Če pride do poškodbe, na primer stisnjenja kože, se raztrgajo majhne lokalne krvne žile. Lahko se pojavi rahla krvavitev. Če kri pride pod raztrgan del kože, nastane mehur, napolnjen s krvjo.

Temperaturna nihanja

Do nastanka mehurjev lahko pride tudi, če je koža izpostavljena ekstremnim temperaturam. Visoke temperature lahko povzročijo opekline. Nasprotno pa nizke temperature pod lediščem lahko povzročijo omrzline.

Pri opeklinah prve stopnje nastanejo mehurji več dni po opeklini. Pri opeklinah druge in tretje stopnje se značilni mehurji oblikujejo takoj.

Vpliv kemikalij in pripravkov

V nekaterih primerih mehurji nastanejo zaradi izpostavljenosti kemikalijam. Gre za alergijsko reakcijo kože na draženje z močnimi kemikalijami (alkalije in kisline).

Primeri so nekatera topila in razmaščevalci, nikelj, živo srebro, formaldehid, insekticidi, premogov katran, katran, strup za žuželke ali različni vojaški plini.

Mehurji kot simptom bolezni

Mehurji so lahko simptom različnih bolezni, ne le kožnih.

Mehurji so prisotni kot del simptomov več nalezljivih bolezni. Primeri so svetovna virusna okužba z virusom herpes simpleks ali varicella, ki povzroča norice in skodle.

Za norice je značilen pojav majhnih mehurčkov. Značilni so izpuščaj po telesu, vročina in srbeča koža.

Hladne viroze (herpes) povzročajo virusi herpesa. Pojavijo se kot majhni mehurčki, napolnjeni s prozorno tekočino. Mehurčki se lahko pojavijo ne le na površini kože, temveč tudi na telesnih sluznicah, kot so mandlji, usta, ustnice ali intimni predeli.

Impetigo je kožna nalezljiva bolezen bakterijskega izvora, ki jo povzročata Staphylococcus aureus ali Streptococcus pyogenes. Osnovna manifestacija je nastanek gnojnih mehurčkov. Najpogosteje prizadene posameznike v otroštvu.

Ekcem je skupina kožnih bolezni, ki se poleg mehurčkov kažejo s suhostjo, luščenjem kože in nastankom lusk. Drug primer je atopijski dermatitis.

Avtoimunske in kožne bolezni, povezane z mehurji, so dishidroza, pemfigus, pemfigoid, bulozna epidermoliza bulloza (bolezen metuljevih kril) in druge.

Zdravljenje in prva pomoč pri mehurjih

Pri mehurjih, ki jih povzročijo kožne ali nalezljive bolezni, alergijske reakcije, opekline ali kemične poškodbe, je potrebna strokovna zdravniška pomoč.

Pri običajnih mehurjih, ki nastanejo zaradi trenja, sta mogoča samozdravljenje in domače zdravljenje. Če niste prepričani o izvoru mehurjev, vedno prej obiščite zdravnika.

Prisilno strganje mehurjev ni priporočljivo.

Mehurček zagotavlja zaščito pred okužbo globljih tkiv. Če to zaščitno pregrado na silo odstranite, preden se mehurček popolnoma zaceli, se lahko proces celjenja podaljša in poveča tveganje za prenos okužbe.

Najprimernejši način zdravljenja mehurjev je, da jih prekrijete z ustreznim obližem ali da jih strokovno prebodete in obdelate.

Kadar mehur spontano poči, ne odstranite takoj zgornjega dela odmrle kože. Najprej pustite, da tekočina odteče, območje operite s toplo vodo in ga razkužite.

Ko se odločite, da boste mehurček prebodli, vedno postopajte previdno in počasi. Mehurčka ne prebodite takoj, ko je nastal. Prebiti mehurček zahteva enako nego kot vsaka rana.

Če mehur prebodete in ga ne zdravite, se poveča tveganje za prenos okužbe iz zunanjega okolja.

Postopek za prebadanje in zdravljenje mehurja:

1. temeljito umijte in razkužite roke.
2. Mehurček in okolico umijte z antibakterijskim sredstvom.
3. Iglo sterilizirajte v alkoholu. Zadostuje plitvo vbodanje.
4. Iz mehurja nenasilno iztisnite vso tekočino.
5. Odmrlo kožo lahko previdno odstranite (ne drgnite je).
6. Po punkciji mehurček obdelajte s sredstvom za razkuževanje kože.
7. Nežno osušite mesto s sterilno gazo/žuljem.
8. Na prizadeto mesto nanesite poseben obliž za mehurje (leucoplast) z mehkim krogom na sredini.
9. Če takšnega obliža nimate, prekrijte mehur s sterilnim povojem ali gazo.

Kako vem, ali je mehur okužen?

Če ni bilo opravljeno potrebno zdravljenje mehurja ali če je v rano prišla umazanija, se lahko mehur in njegova okolica vnameta. Če se simptomi poslabšajo, obiščite zdravnika.

Simptomi vnetja:

• Okolica mehurja je izrazito rdeča in otekla.
• Mehurček in okolica sta boleča na dotik.
• V mehurčku je gnojna tekočina ali iz njega izteka.
• Povišana telesna temperatura, vročina, mrzlica.

Če imate sladkorno bolezen, še posebej skrbite za mehurje. Mehurji se težje celijo. Če jih ne negujete dovolj skrbno, se lahko vnamejo, okužijo in celo prerastejo v kronično rano.

Kako pospešiti proces celjenja mehurja?

Mehurček prekrijte s plastjo gela (krema za zdravljenje kožnih ran, opeklin ali za pospeševanje celjenja kože) in ga prekrijte s folijo. Mehurček je tako zaščiten pred okužbo in se nekoliko hitreje zaceli.

Primerni so posebni hidrokoloidni obliži, ki zagotavljajo zaščito, pospešujejo celjenje in vsebujejo hidrogel, ki vpija izcedek iz rane.

Kako preprečiti nastanek mehurjev?

Nagnjena mesta je bolje zdraviti, preden se na mestu v celoti oblikuje mehur in povzroči poznejše težave.

Ko začnete čutiti neprijeten pritisk, se ustavite in preventivno obdelajte območje. Če je na stopalih, sezujte čevlje in uporabite zaščito pred trenjem (npr. obliž z mehko sredino).

Trudite se, da bodo vaša stopala čim bolj suha, zlasti v toplih dneh. Med pohodništvom ali hojo redno menjajte nogavice. Nogavice naj bodo iz naravnih materialov, ki bolje vpijajo vlago.

Čevlji naj ne bodo pretrdi ali pretesni. Primerni so čevlji s prezračevanjem. Če čevlji pritiskajo na peto ali sprednji del stopala, jih podložite s posebnimi vložki ali gelskimi blazinicami. Vložki in blazinice absorbirajo udarce in pritisk na problematična mesta.

Mehurji na rokah so še posebej pogosti pri fizično zaposlenih ljudeh in športnikih. Pri uporabi različnih orodij ali športne opreme je priporočljivo uporabljati zaščitno opremo, kot so rokavice, poseben trak ali kredni magnezijev prah.