Ko bolijo kosti: je to posledica utrujenosti, mraza, raka ali česa drugega?

Bolečine v kosti lahko občutimo med rastjo. Drug primer je preobremenitev, na primer dolgotrajno stoje ali ko medenična kost boli po dolgotrajnem sedenju. Bolečino lahko povzroči tudi poškodba.

Pri poškodbah sta mehanizem in uporabljena sila odvisna od poškodbe. Pogosto pride do udarcev ali zlomov. Bolečina lahko seveda kaže na bolezen. Lahko je infekcijskega izvora ali posledica degeneracije kostnega tkiva. Druga možnost je, da kaže na onkološko bolezen.

Tovrstne bolezni je precej težko zdraviti. Treba jih je čim prej ujeti. Zato je treba, če bolečine v kosti ne povzroča zunanji dražljaj, poiskati zdravnika specialista, tj. ortopeda.

Pogosto se sprašujete:
Kakšni so vzroki, ko bolijo kosti?
Ali gre za utrujenost, prehlad ali resno rakavo obolenje?

Rast kosti in bolečine v kosteh

Bolečine pri rasti se pojavljajo pri otrocih in mladostnikih.

To ni simptom bolezni.

Prisotna je v primeru hitre rasti kosti. Pojavlja se predvsem v mirovanju in ponoči. Pomembno je, da te bolečine ločimo od bolezenskih stanj. Te vrste bolečine ne spremljajo splošni simptomi, kot sta vročina ali otekanje okončin.

Vzrok za bolečine v kosteh je poškodba

Največkrat je kost ogrožena zaradi zunanjega vpliva. Padec, udarec ali drug mehanizem povzroči bodisi udarnino bodisi zlom kosti (zlom ali zlom).

V primeru udarca je bolečina akutna.

V primeru zloma je bolečina dolgotrajnejša. Mesto in okolica zloma otečeta, gibljivost pa je motena.

Bolečina vztraja, dokler se kost ne zaceli. Vsako gibanje bi poslabšalo bolečino in podaljšalo proces celjenja. Mesto zloma je treba fiksirati, tj. imobilizirati. V nasprotnem primeru bi kost zrasla v nenaravnem položaju. To velja za zlome, pri katerih je bil položaj kosti spremenjen.

Zato je pomembno, da ob sumu na zlom opravite strokovni pregled, še posebej, če so vidni premiki, tj. če sta se naravni položaj in postavitev kosti ali okončine spremenila.

Odprti zlomi so tvegani, predvsem zaradi nevarnosti okužbe.

Bolečina v kosti in oteklina na tem območju je v številnih primerih prisotna tudi po zacelitvi. Vztraja dlje časa. V nekaterih primerih se poslabša ali vrne ob vremenskih spremembah. Meteoobčutljivo poslabšanje težav je predvsem po resnejših poškodbah in poškodbah kosti.

Sekundarna bolečina (posledica druge bolezni)

Bolezen kosti, pri kateri se pojavijo bolečine v kosteh, je Pagetova bolezen. zanjo je značilna deformacija kosti. prizadene lahko eno ali več kosti. 70-80 % obolelih ima asimptomatski potek.

Glavni simptomi te bolezni so:

• bolečine v kosteh, pogoste nočne bolečine
• deformacija kosti, lobanje, vretenc
• glavobol
• utesnjenost živcev, na primer izguba sluha
• pogosti zlomi kosti

Bolečine povzroča tudi redčenje kosti.

Redčenje kosti (imenovano tudi osteoporoza) je bolezen, ki nastane zaradi motenj v presnovi kostnega tkiva. Posledica je izguba kostne mase. Posledica je večja krhkost kosti.

Kost je nagnjena k povečani krhkosti. V tem primeru se bolečine v kosteh najprej pokažejo v hrbtu. Kasneje napredujejo v ledveni predel in izstrelijo v spodnje okončine. Za več informacij o osteoporozi si oglejte članek o tej bolezni.

Osteoartritis je bolezen, ki povzroči degenerativne spremembe v sklepih in prizadene hrustanec sklepov. Povzroča bolečine v kosteh in sklepih, predvsem v kolčnih in kolenskih sklepih, pa tudi v hrbtenici. V primeru hrbtenice je znan kot spondiloartritis, v primeru kolkov kot koksartroza in v primeru kolen kot gonartroza.

Simptomi so:

• prasketanje v sklepu, tako imenovani krepitus
• otrdelost kosti, deformacija sklepov
• omejitev gibanja
• bolečine, zlasti po naporu
• togi sklepi po neaktivnosti

Bolečino lahko povzroči tudi vnetje kosti. To se pojavi po operaciji zloma, pa tudi po ortopedski operaciji ali pri septičnih stanjih. Poleg bolečine v vnetem delu kosti je pridružena tudi vročina.

Kost pa lahko okužijo tudi različne bakterijske okužbe. Okužbe vstopijo v kostni mozeg in povzročijo vnetje. Posledično se pojavi bolečina na mestu in zmanjšana funkcionalnost prizadete kosti. Med takšne bolezni, ki jih povzročajo bakterijske okužbe, spada na primer tuberkuloza kosti.

Costenov sindrom je nevralgična oblika bolečine v kosti v predelu ušesa, glave. Pri motnji temporomandibularnega sklepa se bolečina nahaja v čeljusti, temenu in vratu. Bolečine v obrazu in glavi imajo lahko različne vzroke. Pri postavljanju diagnoze sodelujejo zobozdravnik, nevrolog, zdravnik ORL, okulist in tudi psiholog ali psihiater.

Bolečina trigeminalnega živca lahko posnema bolečino v kosti na področju, ki oskrbuje ta živec. Vendar gre za nevralgijo in ne za bolečino in vzrok, ki izhajata iz kosti. Vnetje živca se pojavi tudi ob prehladu. Pogosto se pojavi tudi ob zobobolu.

Bolečino lahko poslabšajo dotikanje, žvečenje, govorjenje. Bolečina je močna in neprijetna.

Bolečina v kosteh in sklepih je prisotna tudi ob povišani telesni temperaturi in vročini. Bolečina je pogosto prisotna pri okužbah, na primer pri okužbah zgornjih dihalnih poti, torej tudi pri gripi.

Pomanjkanje vitamina D je krivo za različne bolezni, kot so osteoporoza, rahitis, depresija, sindrom kronične utrujenosti in kronične bolečine. Vitamin D je pomemben za odpornost, pa tudi za dihala ali srce in ožilje. Ima tudi antikarcinogeni učinek.

Bolečina v prsnici, če ni posttravmatska, je prisotna zaradi različnih vzrokov. Pogosta je bolečina v prsnici in hrbtenici zaradi težav s hrbtenico. Lahko jo sprožijo bolezni dihal, srca in ožilja ter prebavil. Bolečina po vsem telesu in v kosteh je lahko prisotna tudi pri boleznih ledvic.

Vendar je bolečina v kosteh tudi izraz številnih drugih zdravstvenih težav, zapletov in bolezni, ki na prvi pogled morda niso povezane s kostmi. Na primer celiakije, pri kateri pride do redčenja kosti. To je posledica motenj v absorpciji snovi, potrebnih za tvorbo krvi v kostnem mozgu.

Tumorji

Kostni tumorji so lahko neposredno na površini kosti ali v sredini kosti (v kostnem mozgu). Pri tumorjih je bolečina prisotna ne le v kosti, temveč tudi v okolici. Tumorji so lahko benigni ali blagodejni, pa tudi maligni ali maligni.

Osteom je primer benignega tumorja. Večinoma prizadene ljudi, mlajše od 20 let, njegov pojav pa je razmeroma redek. Kaže se s počasi rastočo izboklino. Lahko je vzrok patološkega zloma. Lahko ga povzroči tudi nesreča.

Hondrom je benigna oblika tumorja. Sestavljen je iz hrustanca in se deli glede na to, kje raste. Enhondrom nastane v notranjosti kosti, predvsem v rokah in stopalih. Juxtakortikalni hondrom raste na zunanji površini kosti.

Osteoklast lahko povzroči bolečine v kosteh v kolenu. Večinoma ga najdemo na tem območju. Redkeje v zapestju, roki, roki, kjer lahko povzroči bolečine v kosteh, pa tudi v predelu medenice.

Hondrosarkom je najpogostejša oblika malignega kostnega tumorja. Običajno se pojavi med 40. in 70. letom starosti. Pojavlja se predvsem pri moških. Bolečine v kosteh so prisotne v predelu sedenja, v kolku. Bolečina se postopoma stopnjuje in ne popušča niti v mirovanju.

Osteosarkom je maligni tumor, ki prizadene predvsem dolge kosti spodnjih okončin. V tem primeru lahko na njegovo prisotnost kaže tudi bolečina v kolenu. Raste v kosti in poškoduje jo ter okoliška mehka tkiva.

Skupaj s hondrosarkomom je eden najpogostejših malignih tumorjev. Največja pojavnost je med 10. in 20. letom starosti:

• bolečine pri počitku in ponoči na prizadetem območju
• trda, neboleča oteklina, tj. izboklina
• povzroča patološke zlome
• v primeru metastaz v pljuča povzroča zadihanost, kašelj
• ima tudi splošne manifestacije
  • zvišanje telesne temperature
  • izguba telesne teže
  • nočno potenje

Multipli mielom je tumor, ki prizadene kostni mozeg. Prizadene predvsem starejše bolnike. Velika večina jih ima bolečine v kosteh, najpogosteje v hrbtu ali rebrih. Zdravljenje je mogoče s kemoterapijo ali presaditvijo kostnega mozga.

Moteno je pravilno delovanje kostnega mozga, ki ne more proizvajati dovolj potrebnih krvnih celic. Posledica je anemija (slabokrvnost) ali pogoste krvavitve ali nagnjenost k okužbam, tj. zmanjšana odpornost.

Več informacij o tej bolezni je v ločenem članku.

Poleg tega levkemija prizadene tudi kostni mozeg. Je zelo nevarna, zato je treba zdravljenje začeti čim prej. V nasprotnem primeru lahko bolezen doseže stopnjo, ki ni več ozdravljiva.

Levkemija je maligna bolezen krvi. V kostnem mozgu pride do bolezenskega razmnoževanja levkocitov (belih krvničk), zlasti nezrelih oblik. Tudi v tem primeru je zavirana normalna tvorba krvi.

Levkemija je najpogostejši rak pri otrocih v razvitih državah. Za več informacij o tej bolezni si oglejte članek.

Tudi drugi raki lahko povzročajo bolečine v kosteh, na primer rak na prostati. Ta ne prizadene kosti, povzroča pa bolečine v hrbtu in okoli kolkov.

Drug primer je metastaza drugega tumorja v kost. Metastaza je pravzaprav oddaljena sprememba, ki je nastala iz primarnega malignega tumorja drugje v telesu. Rak je primer takšne metastaze:

• Dojka
• maternice
• prostata
• ščitnica
• pljuča
• ledvice