Pojavi se lahko po težki telesni dejavnosti, stresu, pa tudi ob dehidraciji. Če vztraja in so pridruženi še drugi simptomi, je treba pomisliti na bolezni. Od živčnega sistema do endokrinega, srčno-žilnega, dihalnega in izločalnega. Prisoten je pri gripi, blagih vnetjih zgornjih dihalnih poti, pa tudi pri resnih boleznih.
To je stanje, pri katerem je možganska aktivnost zmanjšana ali pa je celoten organizem v zatonu.
Prizadeta oseba ima zmanjšano sposobnost koncentracije, aktivnosti in pogosto tudi pokončnega položaja. Če vzrok slabega počutja ni telesna izčrpanost zaradi predhodne aktivnosti, je lahko simptom bolezni.
Včasih je slabo počutje lahko povezano z utrujenostjo ali glavobolom. Lahko je kratkotrajno, se ne ponavlja in ni dolgotrajno stanje. V tem primeru ni treba takoj obiskati zdravnika. Šele v povezavi z drugimi simptomi lahko začnemo razmišljati, da gre morda za simptom za bolezen.
Telesne tekočine in šibkost
Lahko je povezana z nezadostnim pitjem, ko telesu primanjkuje tekočin. Takrat se poleg slabega počutja pojavijo tudi glavoboli.
Dehidracija je še posebej nevarna pri otrocih in starejših, ki imajo več bolezni. Pri teh dveh skupinah nastopi hitro in lahko nenadoma oteži splošno stanje.
Dehidracija je povezana z zmanjšanim vnosom tekočin, pa tudi s povečanim izločanjem tekočin. To pomeni, da pride do nesorazmerja med vnosom in izločanjem. Primeri takega stanja so vročina, driska, bruhanje. Pa tudi povečana temperatura okolja, na primer poleti ali v delovnem okolju.
Nasvet.
Driska in bolezenska stanja
Običajno jo povzroči povišana telesna temperatura ali vročina. Povezana pa je z vnetnimi in nalezljivimi boleznimi, ki jih povzročajo bakterije in virusi.
Infekcijske bolezni in vročinska stanja
Najpogosteje je slabo počutje povezano z nalezljivimi boleznimi. Skupaj z utrujenostjo, povišano temperaturo in mrzlico je značilen simptom gripe. Gripa kot taka je nalezljiva bolezen dihalnega sistema, ki jo povzročajo virusi RNK, in zahteva zdravljenje pri splošnem zdravniku.
Podobno velja za tuberkulozo, ki prizadene pljuča, včasih pa tudi ledvice, možganske ovojnice in kosti. Tu so poleg slabega počutja prisotni še utrujenost, težko dihanje, kašelj in povišana telesna temperatura.
Malodušje se pojavi tudi pri klopnem encefalitisu in meningoencefalitisu. To je nalezljiva in virusna bolezen, ki prizadene možgane in možganske ovojnice. Imenuje se tudi klopni meningitis.
Kaže se tudi z glavobolom, povišano telesno temperaturo in občutkom na bruhanje.
Toksoplazmoza je parazitska nalezljiva bolezen. Prenaša se z neposrednim stikom, povzroča pa jo Toxoplasma gondii.
Zaradi nekaterih kožnih nalezljivih bolezni ljudje tudi zbolijo. Primer so norice, za katere so značilni izpuščaj, srbeča koža, vročina in tudi slabo počutje. Gre za zelo nalezljivo bolezen, ki jo povzroča človeški herpesvirus HHV-3.
Gre za virus DNK, ki je soroden tudi virusu infekcijske mononukleoze ali virusu herpesa zostra. Virus herpesa zostra povzroča pasavec. To je tudi boleča virusna kožna bolezen, ki se kaže v slabosti in mehurjih na koži.
Malodušje pri zastrupitvi
V okviru slabega počutja govorimo tudi o zastrupitvi, in sicer različnih vrst. Zastrupitev je lahko naključna ali namerna. Namera je lahko usmerjena proti drugi osebi kot kaznivo dejanje, pa tudi proti lastni osebi.
Pri njih lahko pride do izgube zavesti in drugih resnih zapletov, odvisno od zlorabljene snovi.
Tudi pri sladkorni bolezni.
Utrujenost in zaspanost spremljata tudi sladkorno bolezen, tudi pri nizki ali visoki ravni sladkorja v krvi.
Poleg slabega počutja se simptomi pri posameznih boleznih nekoliko razlikujejo. Natančne simptome navajamo tudi v članku v reviji.
Druga stanja in bolezni
V okviru živčnih motenj so dolgotrajni simptomi slabega počutja, utrujenosti in glavobolov tudi sindrom kronične utrujenosti. Ali pa različne avtoimunske in degenerativne bolezni živčevja, kot so multipla skleroza, miastenija gravis.
Pogost pojav je tudi pri možganski kapi.
Če se oseba zdravi z visokim krvnim tlakom in se vrednosti tlaka dvignejo nad dolgoročno normalno vrednost, lahko tudi takrat občutimo to neprijetno slabost. Seveda enako velja tudi za nizek krvni tlak (hipotenzijo).
V obeh primerih sta lahko pridružena utrujenost in omotica.
Spremlja tudi različne druge bolezni srca in ožilja, kot so srčno popuščanje, srčni infarkt, infarkt srčne mišice. Običajno se slabost pojavi ob zmanjšani ali povečani srčni dejavnosti, tj. bradikardiji in tahikardiji. Tudi pri pljučnih boleznih, na primer pri kronični obstruktivni pljučni bolezni. In tudi pri anemiji ta simptom ni izjema.
Je eden od značilnih splošnih simptomov.
Pojavi se tudi pri motnjah delovanja žlez z notranjim izločanjem. Različni onkološki procesi in rast tumorjev oslabijo organizem. Pridružen simptom je tudi pomanjkanje apetita in nenadna izguba telesne teže.
Prebavila lahko prizadenejo vnetje, razjeda, avtoimunska bolezen, preobčutljivost na komponento prehrane. K pojavu slabega počutja prispevajo različna bolezenska stanja.
Tudi steatoza in ciroza jeter imata spremljajoči simptom v obliki slabega počutja. Ciroza je najpogostejša presnovna motnja jeter, ki jo povzročita alkohol ali debelost. Enako je z boleznimi izločalnega sistema.
Podobno velja za dolgotrajen stres, delovno obremenitev, duševno napetost, motnje spanja ali njegovo pomanjkanje. Različne psihične motnje imajo simptome šibkosti, utrujenosti in slabega počutja.
Med psihološke motnje spadajo abstinenčni sindrom, motnje hranjenja (anoreksija).
Enega od nepatoloških, nasprotno, naravnih vzrokov za slabo počutje, izčrpanost in utrujenost poznajo predvsem ženske. Nosečnost. Poleg tega obdobja se pojavi tudi ob hormonskih spremembah v primeru predmenstrualnega sindroma, menstrualnega cikla ali v času menopavze.
Cilj portala in vsebin ni nadomestiti strokovnih
izpit. Vsebina je za informativne in nezavezujoče namene
samo, ne svetovalno. V primeru zdravstvenih težav priporočamo iskanje
strokovno pomoč, obisk ali stik z zdravnikom ali farmacevtom.