Kateri so glavni vzroki za govorne motnje? (+ distribucija)

Kaj je vzrok za govorno motnjo? Za to so lahko odgovorni različni dejavniki, ki so lahko resni ali pa tudi ne.

Govor se uporablja predvsem za sporazumevanje. Sestavljen je iz več dejavnikov, ki morajo delovati skupaj. V nasprotnem primeru postane moten.

Sestavni deli, potrebni za tvorbo govora, so na primer sluh, vid (pri pisani besedi), živčni sistem, mišice, ki so prisotne pri tvorbi govora, možganček.

Katere govorne motnje poznamo?

Delimo jih glede na to, kako motijo produkcijo govora. Govorne težave se lahko pojavijo pri produkciji govora, pri izgovarjavi. Posledično delimo govorne motnje na

• afazijo, pri kateri se pojavijo težave s produkcijo govora ali razumevanjem
• disfazija je blažja oblika afazije
• dizartrija je motnja artikulacije (izgovarjave)
• afonija ali disfonija je hripav in šepav govor
• rinolalija ali nasolalija je nosni govor (šumenje)
• dislalija je posledica nerazvitosti
• balbuties je jecljanje
• mutizem kot psihogena nemost
• tumultus sermonis (blebetanje), pri katerem je hitrost govora motena
• ataktični govor se pojavlja pri cerebelarnih motnjah
• monoton govor, na primer pri Parkinsonovi bolezni

Motnje govora so lahko posledica različnih dejavnikov. Včasih se težave pojavijo neposredno v govornem centru v možganih ali pa gre za težave z živčnim signalom ali neposredno z jezikom in mimičnimi mišicami.

Nevrološke bolezni

Bulbarni sindrom nastane zaradi poškodbe IX-XII. lobanjskega živca. Prisotni simptomi so na primer dizartrija, disfagija.

Težave z govorom in izražanjem se najpogosteje pojavljajo pri različnih boleznih živčnega sistema. Na primer pri Huntingtonovi bolezni.

To je nevrodegenerativna genetska bolezen. Povzroča nehotene gibe, na primer jezika. Zato je govor osebe nerazumljiv.

Tudi osebe z Alzheimerjevo boleznijo imajo težave z govorom. Pri Alzheimerjevi bolezni se izgublja možganska masa. Oseba je zmedena, ima težave s spominom in je dezorientirana.

Možganska kap

Pri možganski kapi so možgani in govorni center prav tako ogroženi zaradi pomanjkanja kisika. Krvni strdek ali krvavitev v možganih zamaši krvno žilo.

Možganska kap je zelo pogost vzrok govornih motenj pri odraslih. Pomembno je zgodnje prepoznavanje začetka težav. Z zgodnjim zdravljenjem je mogoče doseči dober terapevtski izid brez nevroloških poškodb.

Obramba

Težave lahko povzroči tudi otroška paraliza. Gre za nevrološko bolezen, ki povzroča motorične težave. Lahko je nepopolna ali popolna.

Pri cerebralni paralizi gre za napad neposredno na centralni živčni sistem. Pojavijo se motnje v možganih, včasih pa so napadene tudi posamezne mišice. Pojavijo se motnje govora, ki so nerazumljive.

Ateroskleroza

Ateroskleroza je lahko včasih težava, zlasti kadar se v stenah arterij nalaga maščoba. Žilne bolezni možganov povzročajo motnje govora.

Bolezni grla in glasilk

Včasih lahko težave povzroči utrujenost glasilk in njihovo raztezanje. Pri hripavosti obstaja sum na laringitis ali celo tumor grla.

Takrat oseba nima težav le z govorjenjem, temveč tudi s požiranjem, ki je boleče in težavno.

Bolezni ustne votline

Pri raku ustne votline nastane obstrukcija v ustni votlini. V zgodnjih fazah se simptomi morda sploh ne kažejo. Pozneje se pojavijo bolečine, težave s požiranjem in motnje govora.

Infekcijske bolezni

Tudi nekatere nalezljive bolezni povzročajo motnje govora. Značilno je šumenje pri infekcijski mononukleozi. Mandlje so povečane in pojavijo se bolečine v grlu.

Težave lahko povzroči tudi klopni encefalitis, ki napade možgane in včasih prizadene govorni center.

Psihiatrične motnje

Motnja je lahko prisotna tudi na podlagi psihiatričnih motenj. Te vključujejo motnjo psihološkega razvoja.

Pojavljajo se tudi različne težave pri usvajanju jezika. Ali pa je zmanjšana sposobnost uporabe govora.

Starost v otroštvu

Pogosto imajo že majhni otroci in predšolski otroci težave z govorom in izgovarjavo. Takrat je najbolje, da se obrnete na logopedsko kliniko. Ta vam lahko pomaga pri reševanju te težave.

Motnje govora se pojavljajo tudi pri šoloobveznih otrocih kot posledica blage možganske disfunkcije, imenovane ADHD. Značilne so zlasti motnje in težave pri učenju, koncentraciji, zbranosti in spremembah razpoloženja.

Najpogostejši motnji govora pri otrocih sta dislalija (napačna izgovorjava soglasnikov) in rinolalija (nosni govor). Otroci pogosto jecljajo in momljajo, kar je predvsem posledica hitrosti govora.

V nekaterih primerih se lahko srečamo s počasnejšim ali zapoznelim razvojem govora. Otrok ima manjši besedni zaklad in počasneje povezuje vsebino in pomen z besedami.

Izpušča zloge, sklone, si izmišlja nove besede, zveze, kar ni primerno za otrokovo starost.

Po hudih stresnih situacijah so otroci nagnjeni k nemosti (mutizmu). Ta je lahko popolna, včasih se otrok boji govoriti le z določenimi osebami.