Kaj je kratka sapa, dispneja ali oteženo dihanje? Kaj jo povzroča?

Zadihanost (znana tudi kot dispneja) je subjektivni simptom oteženega dihanja. Ljudje jo pogosto opisujejo kot občutek pomanjkanja zraka, včasih z občutkom teže ali pritiska v prsih.

Težka sapa = dispneja - iz grškega dyspnoia in latinskega dyspnoea.

Težko dihanje lahko opišemo tudi kot zadihanost, pri kateri ni mogoče zadovoljiti trenutne potrebe po trenutni telesni aktivnosti.

Pri starejših lahko spremlja bolezni srca in ožilja, pri mladih je lahko posledica psiholoških vzrokov ali kakšne resne bolezni pljučnega tkiva, pri otrocih pa je lahko posledica poškodb.

Zadihanost je simptom številnih bolezni in kaže na poslabšanje zdravja. Je predvsem subjektivni občutek, tj. občutek, ki ga zaznava prizadeta oseba.

Zadihanost je torej lahko povsem subjektiven občutek in ne pomeni nujno nezadostnega dihanja. Pogosto se pojavi pri psihičnih obremenitvah ali stresu in tudi pri težavah s hrbtenico.

Po drugi strani pa gre za hude motnje dihanja, pri katerih se spremeni tudi zastopanost krvnih plinov (sprememba parcialnih tlakov). Takšnemu stanju sledijo objektivne spremembe in motnje dihanja. Primeri vključujejo pogostost ali globino dihanja ter cianozo (modro obarvanje kože).

V hujših primerih je resna manifestacija ortopnoja. To pomeni dispnejo v mirovanju. Oseba je negibna, z rokami na podlogi, kar ji pomaga pri vključevanju pomožnih dihalnih mišic. Stanje se poslabša ob majhnem naporu ali govoru, oseba pa ne more ležati.

Frekvenca dihanja je pospešena ali, nasprotno, upočasnjena. Dihi so poglobljeni ali, nasprotno, plitvi. Patološki pojavi dihanja, kot so piskanje, hripavost, grgranje in drugi, so lahko slišni na daljavo.

Poleg tega so lahko z dihalnimi težavami povezani tudi drugi simptomi, kot so otekanje okončin ali telesa, razbijanje srca, bolečine v prsih, potenje, utrujenost, bledica, slabost, povišana telesna temperatura ali celo vročina.

Zadihanost je v nosečnosti precej pogosta in ne pomeni nujno zdravstvenih težav. Drug primer je zadihanost, ki se pojavi po jedi. To se zgodi predvsem takrat, ko smo zaužili preveč hrane ali ko smo zaužili hrano, ki preveč obremenjuje želodec in žolčnik.

Posebna skupina je zadihanost kot subjektivno moteno zaznavanje dihanja ob bolečini. Vsaka bolečina lahko izzove ali celo poslabša ta neprijeten občutek.

Seveda je pomembno, da spremljamo tudi druge simptome.

Dušnost je lahko izraz različnih zdravstvenih težav in bolezni.
Želite vedeti, kaj najpogosteje povzroča težko sapo?
Berite z nami ...

Občutek pomanjkanja zraka ali zadihanosti in najpogostejši vzroki

dihalni sistem se uporablja za prenos zraka. Natančneje, telo potrebuje kisik in se mora znebiti odvečnega ogljikovega dioksida.

Poleg tega je dihanje pomembno za ohranjanje in uravnavanje pH.

Več o pH si preberite v članku.

Dihanje je sestavljeno iz 4 faz:

1. prezračevanje - izmenjava plinov med pljuči in okoljem.
2. zunanje dihanje - izmenjava plinov med pljučnimi mešički in krvjo.
3. transport - prenos _O2 do celic in tkiv ter odstranjevanje_CO2
4. notranje dihanje - izmenjava plinov med celicami in krvjo

Zrak prehaja skozi nos in usta skozi zgornje dihalne poti do spodnjih dihalnih poti in pljuč. Izmenjava plinov poteka v alveolih (majhnih pljučnih komorah).

Kri v krvnih žilah poganja srce. Možgani in hrbtenjača nadzorujejo dihanje.

Težava, ki povzroča težko dihanje, pa se lahko pojavi v katerem koli od naštetih delov in ravni.

Lahko je posledica nezadostne oskrbe tkiv s kisikom, bolezni možganov in draženja dihalnega centra v podaljšani hrbtenici ali pomanjkanja kisika v okolju.

Pojmi, ki so pomembni pri dihanju:

• evpnoja - normalno dihanje
• apnoja - prenehanje dihanja
• asfiksija - dušenje, nezadostno dihanje
• tahipneja - povečana frekvenca dihanja ne glede na globino
• bradipneja - upočasnjeno dihanje
• hiperpnoja - poglobljeno dihanje
• hipopnoja - plitvo dihanje
• hiperventilacija - povečanje dovajanja kisika nad stopnjo trenutne potrebe, lahko pomeni poglobljeno ali pospešeno dihanje ali oboje hkrati
• dispneja - občutek oteženega dihanja
• anoksija - pomanjkanje kisika
• hipoksija - zmanjšana količina kisika
• hipoksemija - zmanjšana količina kisika v krvi
• hiperkapnija - presežek ogljikovega dioksida
• ishemija - nezadostna prekrvavitev tkiv in celic
• akutna respiratorna insuficienca - nenadno nastalo stanje, ki ogroža zdravje in življenje

Dispnoja se razvršča glede na več značilnosti, kot je prikazano v tabeli

V strokovni praksi obstaja klasifikacija NYHA, ki ocenjuje in kategorizira težko sapo pri ljudeh z boleznimi srca. Uporablja se lahko tudi za druge težave, vendar je prednostno namenjena boleznim srca in ožilja.

Tabela prikazuje klasifikacijo NYHA

Zadihanost je značilna za bolezni dihal in pljuč ter bolezni srca in ožilja. Vzrok so lahko običajne in manjše stresne situacije, psihični stres in alergije do resnih in življenje ogrožajočih stanj.

Podana je tudi bolj groba delitev glede na vzrok, ki se skriva v prsnem košu ali zunaj njega. V tem primeru se dodatno razlikuje.

1. intrathorakalni vzrok - znotraj prsnega koša
   • srce - srčno popuščanje, bolezen zaklopk, srčni infarkt, aritmija
   • bronhi - astma, bronhitis
   • pljuča - pljučnica, pljučna fibroza, pljučni emfizem
   • krvne žile - pljučna embolija, pljučni infarkt
   • prsni koš - skolioza, kifoskolioza, travma, debelost
   • plevra, popkovnica - pnevmo, hidro, hemotoraks
2. zunajtelesni vzrok - zunaj prsnega koša
   • motnja transporta _O2 - anemija, zastrupitev, zastrupitev s CO in_CO2
   • presnovna acidoza - pri presnovnih boleznih, sladkorni bolezni in drugih
   • centralni živčni sistem, možgani in podaljšana medula - možganska kap, tumor, encefalitis (vnetje), poškodba
   • živčno-mišične bolezni - amiotrofična lateralna skleroza, Guillain-Barréjev sindrom in druge
   • neorganski vzrok - nevroza, strah, stres, psihogena hiperventilacija

Najpogostejši vzroki zadihanosti so navedeni v spodnji preglednici

Tipične pljučne bolezni in bolezni dihalnega sistema

Zadihanost je seveda značilna za bolezni dihalnega sistema, ki so naštete v preglednici. Lahko jih je več.

Primer je tudi sezonska gripa. Dušnost je značilna tudi za povišano telesno temperaturo in za vročino. Ne sme se povišati le pri okužbi dihalnih poti.

Pri obstrukciji dihalnih poti je prisotno tudi piskanje, ki ga strokovno imenujemo stridor.

Inspiratorni stridor = piskanje ob vdihu se pojavi ob oviri, tj. obstrukciji v grlu. To se zgodi ob aspiraciji tujka, pa tudi ob vnetju in otekanju grla.

Ekspiratorni stridor = piskanje ob izdihu, do katerega pride, kadar je težava v bronhialnih ceveh. Primer je astma.

Stridor je lahko tudi mešani, če se pojavi tako pri vdihu kot pri izdihu.

Ne le pri infekcijskih, temveč tudi pri različnih vnetnih boleznih se tvori odvečna sluz. Pri tem lahko nastanejo zvoki v obliki hropenja - značilni za zastoje. Pri starejših je lahko prisotna težava s kašljem in sluz se nabira v dihalnih poteh. Posledica je tudi težko dihanje.

Te bolezni so lahko virusnega, bakterijskega in kvasnega izvora. Povezan je kašelj, ki je lahko vlažen z izkašljevanjem sluzi ali suh, dražeč.

Kaj storiti, če so prisotne tudi težave s požiranjem

Z vnetnimi in nalezljivimi boleznimi na področju ust in žrela so lahko povezane tudi težave s požiranjem.

To je značilno za vnetje mandeljnov (tonzilitis). Vzrok je lahko tudi resnejša bolezen.

Rak grla se pojavlja tudi pri mladih. Tveganje ni le kajenje, temveč tudi okužba s HPV in pogosto menjavanje spolnih partnerjev. Ta težava se lahko nanaša na katerega koli raka v ustih, grlu in vratu (rak ščitnice in drugi).

Težko dihanje in akutno poslabšanje zdravja

Akutno in nenadno poslabšanje dihanja zahteva največjo pozornost. Lahko je tudi resno zdravstveno in življenjsko ogrožajoče stanje.

Primeri vključujejo že omenjeno pljučno embolijo, srčno popuščanje ali srčni infarkt. Vendar hitro napredovanje ni omejeno na srčne vzroke.

Resna je lahko tudi alergijska reakcija, anafilaksija do anafilaktičnega šoka. Hitro napredovanje pa se lahko pojavi tudi pri poškodbah prsnega koša.

Oteženo dihanje pri otrocih

Pri majhnih otrocih se nenadna in akutna okužba zgornjih dihalnih poti pojavi tudi v obliki laringitisa ali epiglotitisa.

Vzrok je predvsem v anatomski ureditvi v tej starosti. Že razmeroma majhna oteklina ali tujek pri vdihavanju lahko povzroči obstrukcijo (oviro) pri dihanju.

Majhni otroci vse polagajo v usta, da bi ugotovili lastnosti predmeta. Majhne igrače so še posebej izpostavljene tveganju vdihavanja. Pri starejših otrocih predstavlja tveganje tudi neprevidnost pri sesanju sladkarij.

Starejši in zadihanost

Zlasti pri starejših ljudeh prihaja do aspiracije hrane. Zaradi starosti (in kakovosti zob) težje prežvečijo trša živila. Primeri vključujejo zadušitev z roladami, klobasami, agrumi in drugimi živili.

Pri starejših ljudeh so s kajenjem povezane različne bolezni, zlasti kronični bronhitis in kronična obstruktivna pljučna bolezen.

Srčni bolniki, tj. ljudje z boleznimi srca, imajo težave z gibanjem in telesno dejavnostjo. Že majhen napor povzroči zadihanost. Starejši državljan ne more prehoditi daljše razdalje, zadiha se pri dolgotrajni hoji ali govorjenju.

V hujših primerih je prisotna dispneja v mirovanju.

+ Zadihanost ob zaspanju...

Dispnoja se pojavlja predvsem v ležečem položaju. Spi se v polsedečem položaju, tj. v dvignjenem položaju prsnega koša in glave, tudi sede.

Vzrok so nezadostna srčna dejavnost, koronarna bolezen in srčno popuščanje.

Zadihanost, palpitacije in bolečine v prsih

Primeri so tudi bolezni srca in ožilja, ki so povezane z aritmijami. V tem primeru so težave z dihanjem povezane tudi s palpitacijami. Ljudje opisujejo občutek, da jim srce bije hitro ali počasi, preskoči utrip, občutek, kot da se jim je srce ustavilo, in podobno.

Bolečine v prsih s težkim dihanjem srečamo pri koronarnih vzrokih. Gre torej za težave s krvnimi žilami srca in težavo z nezadostno oskrbo srčne mišice s krvjo, kar lahko privede do srčnega infarkta. Ali poznate izraz angina pektoris?

Težko dihanje iz hrbtenice?

Pri bolečinah v vratni in prsni hrbtenici lahko bolečina strelja med lopaticami, v sprednji del prsnega koša.

Ljudje se pogosto bojijo srčnega vzroka.

Vendar so simptomi pogosto povezani z gibanjem in poslabšanje težav opazimo tudi ob spremembi položaja.

Sprašujete:
Zakaj težko diham in me boli hrbet?

Vzrok je lahko funkcionalna okvara hrbtenice. Ta povzroča nelagodje, vendar ni huda. Po drugi strani gre lahko za organsko okvaro medvretenčne ploščice ali drugih.

Vsakega nelagodja v prsih, povezanega s težavami pri dihanju, ne smemo zanemariti in ga je treba raziskati.

Preberite tudi:
Vertebrogeni algični sindrom
Bolečine vhrbtu, vratu, med lopaticami, križu + druge težave
Kako se izogniti bolečinam v hrbtu
Kaj je vzrok za bolečine, ki streljajo med lopaticami?
Radikulopatija
Pseudoradikulopatija
Spinalna stenoza

Kaj pomeni kratka sapa v nosečnosti, ali jo je treba zdraviti?

Zadihanost med nosečnostjo je precej pogosta. Težavo predstavljajo tudi hormonske spremembe. Glavni vzrok je neposredno povezan z rastjo ploda in s tem maternice. Spremenijo se trebušna razmerja, prepona je bolj utesnjena.

To povzroča zadihanost.

Najbolj izrazita je v tretjem trimesečju. Stanje se začne nekoliko izboljševati okoli 36. tedna. Plod in maternica se pripravljata na porod in se spustita nižje.

Ženske morajo proti koncu nosečnosti bolj upočasniti gibanje, se ne smejo pretirano obremenjevati z napornimi telesnimi dejavnostmi in morajo varčevati z energijo s počasnejšimi gibi.

V nosečnosti so pogoste otekline spodnjih okončin. Vendar je treba v tem primeru in ob pojavu zadihanosti spremljati zdravstveno stanje in z njim povezane simptome.

Dušnost je poudarjena pri anemiji. Težje stanje nastane pri preeklampsiji in eklampsiji.

Več si preberite v člankih:
Kako prepoznati preeklampsijo in njene simptome v nosečnosti?
Pozor na slabokrvnost v nosečnosti. Kakšni so njeni vzroki, simptomi?
Beljakovinev urinu med nosečnostjo? Lahko je težava ali pa tudi ne.

Kadar se med nosečnostjo pojavijo kakršne koli zdravstvene težave, je potreben strokovni pregled.