Izguba vidnega polja: kaj povzroča skotome in kaj je vidno polje?

Izguba vidnega polja pomeni motnjo očesa, vidnega živca ali vidnega centra v možganih. Pojavi se pri poškodbah glave, nevroloških boleznih in drugih stanjih. Lahko je začasna ali trajna.

Prizadene lahko otroka ali odraslega.

Največ zanimanja:
Kaj je vidno polje?
Kaj so skotomi in kateri so vzroki za zoženje/ motnje perifernega vida?
Ali so lahko kratkotrajni ali trajni?

Določena oblika se imenuje skotom. Gre za stanje delne motnje/spremembe v vidnem polju, ki povzroči delno ali popolno izgubo sposobnosti vida. Lahko gre za zameglitev (tj. zmanjšanje vidne ostrine) ali tudi za popolno izgubo.

Skotom je omejen z območjem normalnega vida ali relativno ohranjenega vida.

+ Na kratko: kaj je vidno polje?

Vidno polje je del vidnega prostora pred človeškim očesom.

Osrednji (glavni) predmet, na katerega se oko osredotoči (fiksira), se prikaže na mrežnici v točki najostrejšega vida (strokovno fovea centralis). Druga področja vida ne dosegajo enake kakovosti in ostrine.

Vendar pri perifernem vidu ne gre za kakovost in absolutno ostrino vida.

Pri perifernem vidu ni pomembna ostrina, temveč območje.
Periferni vid ima manjšo ločilno moč kot centralni vid.
Fovea vsebuje večje število svetlobno občutljivih celic, tudi za barvno ločljivost.
V drugih delih mrežnice se ta moč zmanjša.

Periferni vid se uporablja za orientacijo v prostoru ter za videnje v mraku in pri zmanjšani svetlobi.

Območje vida je v normalnih okoliščinah enako za skoraj vse ljudi. To, kar vidimo pred seboj, je vidno polje. Natančneje se nanaša na območje vida, ko z enim očesom gledamo naravnost naprej.

Na obseg vidnega polja vpliva več dejavnikov, na primer:

• anatomsko razmerje obraza
• oblika orbite, nosu, čela, vek
• razdalja
• osvetlitev
• barva in nasičenost barv
• starost

Starost vpliva tudi na obseg vidnega polja, ki se s starostjo zmanjšuje.

• Normalno območje enega očesa je naslednje:
  • 90°-100° časovno - proti senci, polovica
  • 60° nosno - proti nosu in navzgor
  • 70° navzdol

Ko gledamo z obema očesoma, se skupni obseg delno prekriva, in sicer približno 120°. To nam omogoča binokularno gledanje, tj. gledanje z obema očesoma. To nam omogoča prostorsko zaznavanje in orientacijo v okolici.

Vidno polje se nadalje deli na centralno in periferno.

1. Osrednje - za ostro in barvno videnje
   • s pomočjo čepkov
   • nam daje približno 83 % vseh informacij
   • pogled na predmet v osrednjem delu mrežnice - najostrejši del - foveja
2. periferni - za orientacijo in prepoznavanje gibanja ter vid v mraku
   • v delu, kjer je posredovan periferni vid, se nahajajo predvsem paličice, ki lahko zajamejo črno in belo svetlobo

Kateri so vzroki za izgubo vidnega polja?

Vidno polje se zoži zaradi starosti in v starosti. V takem primeru tega stanja seveda ne označujemo kot motnjo/bolezen, temveč gre za naravni pojav.

Nasprotno je omejitev zaznavanja okolice, kar vpliva na orientacijo v prostoru. Možna je tudi omejitev vida v mraku.

Poškodba lahko prizadene eno ali obe očesi. Monokularno na enem očesu in binokularno na obeh.

Skotom kot motnja številka 1
Skotom je strokovni izraz, ki se uporablja za označevanje izgube vidnega polja. Poznamo popolne (absolutne) ali tudi relativne (delne) skotome.

Pozitivni skotomi so tisti, ki jih oseba zaznava. Obstajajo pa tudi tisti, ki jih oseba subjektivno ne zaznava. Ti se imenujejo negativni.

Zaznavanje gibanja, ne pa tudi barv, se imenuje relativni skotom (zlasti pri motnjah vidne poti).

Vzroki za nastanek skotoma so:

• poškodba očesa
• krvavitev v mrežnico
• vnetje mrežnice
• degenerativna poškodba mrežnice
• odstop mrežnice (odlepitev)
• motnost optične strukture očesa (steklovine, leče) - katarakta/glaukom
• poškodba vidnega živca

Človeško oko in oko sesalcev ima tudi tako imenovani naravni (fiziološki) skotom. To je slepa pega. Slepa pega je mesto na mrežnici, kjer ni svetlobno občutljivih celic.

Na tem mestu optični živec vstopa v mrežnico.

Marriottova točka = slepa točka = vhod papile optičnega živca (papilla nervi optici).

Z njenim pregledom lahko ugotovimo povišan intraokularni tlak (vtisnjena točka) ali povišan intrakranialni tlak (z njenim izbočenjem).

Poleg naravnega skotoma poznamo tudi skotome, ki kažejo na motnjo vida. Ti skotomi lahko prizadenejo različna področja obsega vidnega polja in so lahko tudi različnih oblik.

Glede na lokacijo jih imenujemo centralni, paracentralni, arkadni ali drugi.

2. Periferna okvara vidnega polja

Tudi te okvare se razlikujejo v več oblik. Med njimi so koncentrična zožitev vidnega polja (cevasti/tunelski vid) ali okvara osrednjega območja ter tudi okvara polovice (hemianopsija) ali četrtine vidnega polja (kvadrianopsija).

Vzroki vključujejo:

• glavkom
• pigmentna degeneracija mrežnice in druge degeneracije mrežnice
• starostna degeneracija rumene pege
• poškodbe vidne poti
• poškodbe mrežnice, odstop mrežnice
• tumor v očesu
• cista v očesu
• vnetje vidnega/optičnega živca
• motnje pretoka krvi v mrežnici - ko je krvna žila zamašena
• motnje možganske skorje
• poškodbe glave in možganov
• atrofija vidne tarče
• toksična optična nevropatija

Drugi vzroki

Pri motnjah vidnega polja lahko domnevamo različne vzroke. Ti se nanašajo na samo oko, vidni živec (optične poti) ali vidni center v možganih.

Poleg tega lahko motnja nastane po poškodbi glave, poškodbi možganov ali zaradi utesnjenosti zaradi tumorja, krvavitve, na primer pri možganski kapi.

Možni vzroki za izgubo vidnega polja:

• poškodba glave/možganov
• možganska kap
• povečan intrakranialni tlak - pritisk v notranjosti lobanje
• možganski tumor/ tumor hipofize
• Amaurosis fugax - prehodna motnja prekrvavitve očesa ali možganov - izguba vida za nekaj minut/izguba vidnega polja
• migrena in okulistična migrena - traja približno 15-30 minut, prehodni skotom v vidnem polju s kasnejšim pojavom glavobola
• multipla skleroza - multipla skleroza
• diabetična retinopatija
• retinopatija zaradi visokega krvnega tlaka ali pri maligni hipertenziji in hipertenzivni krizi
• epilepsija
• izpostavljenost strupenim snovem (metilni alkohol, kinin) in alkoholizem
• podhranjenost
• po operaciji na očesu
• pri nosečnicah in kot pojav preeklampsije
• in drugo

Diagnoza in zdravljenje na kratko

Seveda je pomembna diagnoza vzroka. V nasprotnem primeru ni mogoče izbrati pravega zdravljenja. Kot je razvidno, je vzrokov lahko več. Nekateri so odgovorni za kratkotrajno motnjo, drugi za trajno. Še vedno pa velja, da prej ko se ugotovi vzrok, bolje je.

To še posebej velja v primeru resnih zdravstvenih in življenjsko nevarnih stanj.

Pomembna je anamneza, tj. informacije od osebe, pomembne so tudi slikovne metode, kot so CT ali MRI, rentgensko slikanje v primeru poškodb in laboratorijske preiskave krvi.

V primeru perifernega vida se opravi več specialističnih preiskav za določitev obsega in poškodb.

Primer:

• Preiskava s konfrontacijsko metodo - primerjava obsega pri dveh osebah
• perimetrija - kinetična (premikanje predmeta od periferije proti središču) in statična perimetrija (svetlobni znaki), obstaja več oblik
  • ročna perimetrija
  • računalniška perimetrija
  • Projekcija perimetra tipa Maggiore
  • Föersterjev perimeter
  • Goldmanov perimeter

Preverjanje perifernega vida lahko opravite tudi sami.

1. Brez očal lahko pokrijemo eno oko
2. gledamo naravnost naprej
3. prosto roko s kazalcem dvignemo navzgor.
4. z dlanjo počasi zavrtite oči navzven.
5. ustavite roko, ko izgine iz vidnega polja
6. na drugi strani, z istim pokritim očesom

kot od začetne točke do točke izginotja naj bo 90 stopinj.
proti nosu od očesa do nosu, približno 60 stopinj, saj nos prekriva vidno polje na notranji strani.

Seveda gre za približni rezultat, zato je v primeru dvoma priporočljiv strokovni pregled.

Ali sprašujete o zdravljenju?

Izbira temelji na diagnozi, zato ni mogoče navesti nobenega specifičnega ali splošnega zdravljenja.

Pomembneje je, da...

+ kdaj naj obiščem zdravnika?

Ko začutite motnje v zaznavanju obsega vida. Tudi takrat, ko se stanje ponavlja in ni le enkratna in kratkotrajna težava.