Hripavost: kateri so vzroki za hripav glas (akutni in kronični)?

Hripavost je motnja glasu, ki je posledica obremenitve glasilk ali bolezni glasilk. Lahko je povezana tudi z infekcijskimi in vnetnimi boleznimi grla in ustne votline.

Pogosto vas zanimajo naslednje informacije:
Zakaj imam hripavost?
Kaj pomeni dolgotrajna hripavost?
Katera akutna ali dolgotrajna bolezen glasilk je vzrok za to težavo?

Vnetje dihalnih poti

V nekaterih primerih lahko hripavost povzročijo tudi vnetne bolezni dihalnih poti ali bolezni, ki prizadenejo pljuča. Laringitis je lahko na primer simptom suhega kašlja in bolečega grla.

Strokovno se bolezen imenuje laringitis.

Preberite več.

Laringitis se pojavlja v različnih oblikah.

Kronična oblika se lahko razvije na podlagi dolgotrajnega vnetja zgornjih dihalnih poti. Zdravljenje običajno poteka z dajanjem antibiotikov - na splošen ali lokalni način (s pršilom, ki se uporablja ustno).

Bolezni glasilk

Glasilke so del grla. Poleg tega, da jih prizadene vnetje v okviru laringitisa, jih ogroža še več drugih bolezni.

Primeri so benigne tvorbe, različni polipi, noduli, ki so pogosti pri pevcih. Poleg benignih (blagih) bolezni jih prizadenejo tudi maligne (zlonamerne) spremembe.

Karcinom glasilk je resna bolezen. Poleg hripavosti je povezan z bolečinami v grlu, bolečim požiranjem, občutkom zamašenosti v grlu, slabim zadahom in tudi oteženim dihanjem.

Druga vrsta bolezni glasilk je pareza glasilk oziroma ohromitev glasilk. Zaradi napačnega delovanja vezi glasilk se te obnašajo nepravilno. To pa moti normalno odpiranje in zapiranje glasilk.

Paralizo lahko povzročijo npr:

• nevrološka bolezen, in sicer Parkinsonova bolezen ali multipla skleroza
• tumor ali tumor grla
• rak pljuč
• rak ščitnice
• po operaciji na področju vratu
• poškodba vratu in tudi glave
• v nekaterih primerih virusne bolezni

oteklina, tumor in druge ovire kot vzrok hripavosti

Če ni mogoče najti vidnega vzroka ali dejavnika, ki bi lahko povzročil hripavost, je lahko kriva oteklina, mioksedem ali tumor ali zasevek. Krive so lahko tudi druge ovire neposredno na glasilkah.

Če ima oseba hripavost brez drugih simptomov, ki traja več tednov, mora obiskati zdravnika.

Hripavost dihalnih poti je prisotna pri vnetnih in nalezljivih boleznih dihalnih poti. Lahko pa se pojavi tudi pri alergijah, alergijah na hrano, alergijah na zdravila in celo pri pikih žuželk, na primer pri pikih čebel ali os.

Primer, ko sluz deluje kot pregrada, je povečano nastajanje sluzi. Povečano nastajanje sluzi je vzrok vnetja dihalnih poti. Pojavlja se tudi pri gripi, pa tudi pri alergijskem rinitisu. Iz zgornjih dihalnih poti lahko sluz izteka v grlo. To je pogost vzrok hripavosti in kašlja pri otrocih.

Zamašitev povzroča hripavost ne le pri govorjenju, temveč tudi pri dihanju. Takrat jo lahko občutimo v nosu, nosogardu, grlu. V primeru vnetja spodnjih dihalnih poti pa hripavost prihaja iz bronhijev.

Hripavost je lahko tudi simptom raka, na primer pljučnega raka. Ta prizadene spodnje dihalne poti in pljuča. Je najpogostejša vrsta raka na splošno. Zelo je odvisen od različnih dejavnikov tveganja. Prizadene zlasti kadilce, ne le aktivne, temveč tudi pasivne.

Simptomi se pojavljajo počasi in neopazno. Opozorilni znaki so le stalno kašljanje, izkašljevanje krvi in tudi hripavost. Zato ga vsekakor ne smemo podcenjevati, zlasti če traja dlje časa.

Podobno lahko zgornja dihala prizadene tudi rak. Naj gre za raka ustne votline, požiralnika, grla ali ščitnice. Pri vseh teh rakih so pogosti simptomi, kot so hripavost, boleče požiranje in boleče grlo.

Tudi v tem primeru se je treba takoj, ko opazimo prve simptome, odpraviti na pregled k zdravniku. Hripavost namreč lahko kaže ne le na običajna vnetja, temveč tudi na resne tumorje.

Zastoj kot vzrok

Obstajajo primeri, ko je hripavost posledica preobremenitve glasilk, na primer zaradi glasnega kričanja, petja ali dolgotrajne pretirane uporabe močnega glasu. V tem primeru je rešitev za hripavost le počitek, počitek in regeneracija glasilk.

Drugi vzroki za hripavost

Pogosto hripavost ni povezana le z dihalnim sistemom. Povzročijo jo lahko tudi različne druge bolezni. Pojavi se na primer pri refluksni bolezni požiralnika. Del želodčne vsebine, vključno z želodčnimi sokovi, se vrne v požiralnik. To povzroči zgago, občutek kislosti, bolečine v prsih in tudi hripavost.

To je tudi eden od simptomov pri motnjah ščitnice, bodisi hipotiroidizmu bodisi hipertiroidizmu. To pomeni šibko ali prekomerno proizvodnjo ščitničnih hormonov.

Zunanje okolje, draženje in hripavost

V nasprotju z boleznijo je lahko vzrok tudi v okolici ali v snoveh, ki dražijo področje grla. Primer je suh zrak, zlasti v kurilni sezoni ali v suhih vročih poletnih dneh. Glasilke postanejo pretirano suhe, kar povzroči hripavost. Negativen vpliv imata tudi kajenje in bivanje v zakurjenem prostoru.

Draženje sluznice grla lahko povzročijo hlapne kemikalije, ki jih lahko vdihavamo ali zaužijemo - tudi v domačem okolju, na primer v obliki čistil. Škodljiv je lahko tudi koncentriran alkohol ali trdi alkohol.

Tako kot pri refluksni bolezni se lahko pojavi tudi po bruhanju, zlasti če se bruhanje ponavlja in traja dlje časa. Kisla vsebina želodca draži tudi sluznico v dihalnih poteh, kar povzroča hripavost.

Drug primer draženja glasilk je dolgotrajen kašelj.