Svojega srčnega utripa običajno ne čutimo. Ko se srčni utrip poveča, se poveča. In v določenih okoliščinah je to opazno. Poveča se ob povečanem telesnem ali duševnem naporu. Pogosto pa je povečanje posledica bolezni.
Hitro bitje srca se strokovno imenuje tahikardija. Gre za stanje, pri katerem je srčni utrip pospešen in srčni utrip povečan.
Pospešitev srčnega utripa je lahko naravna, na primer, ko se telo odzove na velik telesni, duševni ali čustveni stres. Ne sme biti bolezensko stanje ali simptom nepravilnega delovanja v telesu.
Normalen srčni utrip je običajno med 60 in 90 udarci na minuto, vendar je to lahko individualno. Na primer pri športnikih je lahko normalen srčni utrip veliko nižji, pogosto okoli 50 udarcev na minuto.
Zgornja meja normalnega srčnega utripa je 90 do 100 utripov na minuto (različice glede na avtorja).
Oseba se srčnega utripa ne zaveda, ne čuti ga. Pri višjih frekvencah, zlasti nad 100 na minuto, pa je prisotno razbijanje srca, tehnično palpitacije.
Občutimo jih predvsem takrat, ko je srčni utrip poleg pospeševanja tudi nereden.
V tem primeru so palpitacije prisotne tudi pri nižjih frekvencah.
Bolezni srca in ožilja
O boleznih srca, tj. tahikardiji, govorimo tudi takrat, ko se električni signal po srcu širi drugače kot običajno. To je lahko posledica spremembe njegove poti ali spremembe mesta, kjer se začne.
Motnje ritma tahikardije delimo glede na to, ali izvirajo iz srčnega atrija ali ventrikla. In nato tudi glede na mesto nastanka težave. Ali glede na to, kako se kaže.
Tiste iz preddvorov so znane tudi kot supraventrikularne ali nadžilne. So manj hude kot ventrikularne, vendar lahko prav tako privedejo do resnih zapletov.
Spremljajo jih neprijetni občutki, kot so palpitacije.
Pri ventrikularnih (prekatnih) električni signal nastaja v prekatu srca. Zaradi tega je njihova aktivnost hitra in nenadzorovana.
So zelo resni in neposredno ogrožajo človekovo življenje. Funkcija srca kot črpalke odpove in kri ne teče po telesu. Posledično pride do nezavesti in celo smrti.
Poznamo več atrijskih motenj. Primeri vključujejo atrijsko fibrilacijo in plapolanje ali atrioventrikularno nodalno reentri tahikardijo.
To so pogoste motnje pri ljudeh z boleznijo koronarnih arterij.
Ventrikularni motnji sta ventrikularna tahikardija in ventrikularna fibrilacija. Srce ne črpa in kri ne teče ustrezno po žilah. To povzroči izgubo krvi v življenjsko pomembnih organih.
Pri drugih boleznih srca in ožilja
Najpogosteje je hitro bitje srca povezano z boleznimi srčno-žilnega sistema. Dober primer je ateroskleroza. Ta povzroča številne bolezni tudi zunaj tega sistema.
Ateroskleroza prizadene arterije, natančneje njihove stene. Zaradi presnovnih motenj se v stenah arterij odlagajo lipidi.
Zaradi odlaganja maščob se zoži tudi prepustnost arterije. Nastanejo krvni strdki, ki zamašijo arterijo in preprečujejo, da bi kri hranila organe.
Tako je pri koronarni bolezni srca, pa tudi pri miokardnem infarktu (srčnem infarktu). Spremljajoči simptom je običajno hiter srčni utrip.
Poleg miokardnega infarkta je pljučna embolija stanje, pri katerem nastane ovira v pljučni arteriji.
Najpogosteje gre za neke vrste krvni strdek. Oseba ima težave z dihanjem. Posledično se povečata srčno delo in srčni utrip.
To stanje se lahko pojavi tudi pri več drugih boleznih hkrati, kot so ateroskleroza, visok krvni tlak.
Pri tej bolezni je tudi srce preobremenjeno in srčni utrip je prav tako povečan. Oseba lahko občuti mišično šibkost, zlasti v okončinah, kamor težko priteče dovolj krvi.
Tudi več razvojnih napak srca lahko povzroči hitro bitje srca. Na primer koarktacija aorte. To je bolezen, ki povzroča prirojene razvojne napake srca in velikih arterij. Prihaja do zožitve aorte, ki štrli iz srca.
To je fiziološka reakcija. Srce se bolj trudi, da bi pripeljalo kri do vseh delov telesa, zlasti pa do življenjsko pomembnih organov, kot so možgani.
Nizek krvni tlak je lahko vzrok različnih bolezni, pojavi pa se tudi kot posledica krvavitve. Obstajajo pa ljudje, ki imajo nižji krvni tlak v normalnih okoliščinah.
NASVET: O nizkem krvnem tlaku si lahko preberete tudi v članku v reviji.
Bolezni krvi
Hitro bitje srca je lahko del simptomov anemije (slabokrvnosti). Anemija je stanje, pri katerem je v krvi zmanjšana raven hemoglobina, ki nase veže kisik.
Zmanjša se tudi število rdečih krvničk ter pride do različnih sprememb v njihovi strukturi in volumnu. Bolezen se običajno kaže tudi z bledico, utrujenostjo, pretirano zaspanostjo in hitrim srčnim utripom tudi v mirovanju.
Strokovna varuhinja članka, Zuzana Kožlejová, dr. med.
Druge bolezni
Poleg bolezni srca sta povečan srčni utrip in hitro bitje srca prisotna tudi pri boleznih drugih sistemov. Hitro bitje srca je kot sooblikovalec povišane telesne temperature vedno prisotno, prav tako pri bolečinah.
Pljuča in dihalni sistem
Hitri utrip je lahko simptom več bolezni, na primer pljuč in dihalnega sistema. Pojavlja se tudi kot spremljevalec vročinskih in nalezljivih bolezni.
Pri laringitisu ali vnetju grla je lahko pospešen utrip ena od manj značilnih manifestacij. V tem primeru je prej posledica kot simptom bolezni.
Pri laringitisu se to stanje pojavlja predvsem ponoči. Poleg hitrega utripa človeka preganjajo tudi največje težave z dihali, intenzivno kašljanje in ponoči tudi povišana temperatura.
Laringitis je lahko akuten in kroničen, v večini primerov pa nastane zaradi virusne okužbe.
Prebavni sistem
Pogosto pride do povečanega utripa tudi pri boleznih znotraj prebavnega sistema. Na primer pri peritonitisu. Peritonitis je vnetje membrane v trebušni votlini, ki obdaja in pokriva organe v trebušni votlini, kot so črevesje, želodec ali jetra.
Pri pankreatitisu, ki je vnetje trebušne slinavke, se lahko skupaj z dihanjem pospeši tudi srčni utrip. Oseba trpi zaradi splošnega slabega počutja, dezorientiranosti, pri hujših oblikah te vnetne bolezni pa pride celo do motenj zavesti.
Pospešeni utrip lahko spremlja vnetje slepiča, ko je pospešen utrip posledica bolečine, vnetja in vročine.
Fiziološki vzroki se pri tej vrsti prizadetosti pojavljajo v prebavnem sistemu. Podobno je z žolčnimi kamni.
Gre za pospešek na fiziološki podlagi zaradi splošnega nelagodja in neugodja organizma. Pojavijo se tudi ostre kolerične bolečine in bolečine pod desno lopatico. Človek tudi hitreje diha.
Živčni sistem
Tahikardija se pojavlja tudi pri več boleznih živčnega sistema. Na primer pri diabetični nevropatiji, ki prizadene živčevje.
To je bolezen, ki je povezana s sladkorno boleznijo. prizadeta sta delovanje in struktura živcev. Oseba ima težave z zaznavanjem, mišično šibkostjo in lahko tudi bolečine v okončinah.
Običajno se nevropatija kaže tudi v pospešeni srčni dejavnosti. Pospešita se srčni utrip in delovanje srca.
Metabolizem in endokrini sistem
Nekatere bolezni presnove in endokrinega sistema lahko spremlja tudi pospešen srčni utrip. Značilno je to na primer pri hipertirozi.
Pri hipertirozi se zaradi prekomerne proizvodnje hormonov s strani ščitnice poveča raven hormonov v telesu. Bolezen prizadene več žensk. Pri splošni pospešitvi presnove na hormonski ravni.
Pojavlja se predvsem:
prekomerno povečanje ščitnice
nemirnost
živčnost
razbijanje srca
Tudi po poškodbah
Enako velja tudi v primeru travme, ko se kot simptom pojavi hiter srčni utrip. Nekateri travmatični vzroki na splošno povzročijo povečanje srčnega utripa.
Pri pretresu možganov, ki je v bistvu poškodba, povzročena zaradi zunanjih dejavnikov, se prav tako lahko pojavi povečanje srčnega utripa. Pa tudi pri drugih tupih poškodbah katerega koli dela telesa.
Običajno se utrip poveča pri poškodbah s krvavitvijo. To je posledica stresa, pa tudi izgube krvi. Še posebej, če je krvavitev intenzivnejša, z izgubo večje količine krvi.
Pospešitev pulza je simptom zastrupitve, tj. zastrupitve organizma. Lahko gre za zastrupitev z drogami, alkoholom ali kemikalijami.
V vsakem primeru je dolgotrajno povišan srčni utrip zelo dober razlog za celovit zdravniški pregled, zlasti če ni očitnega vzroka.
Hitro bitje srca v nosečnosti
Veliko bodočih mamic je zaskrbljenih zaradi hitrega utripa med nosečnostjo. Vendar se morajo zavedati, da mora njihovo srce delati bolj intenzivno. Črpa kri v žile za svoje potrebe, pa tudi za potrebe ploda.
Placenta potrebuje stalno cirkulacijo. Plod oskrbuje s pomembnim kisikom in hranilnimi snovmi. Brez dobrega pretoka krvi v placento bi se pri plodu lahko razvile okvare ali pa bi umrl.
Natančna pogostost je individualna. Če ni drugih spremljajočih težav, ni treba skrbeti. Bolj zanesljiv je seveda strokovni pregled.
Če ste v dvomih, vas lahko ginekolog ali splošni zdravnik napoti na specialistični internistični ali kardiološki pregled.
Cilj portala in vsebin ni nadomestiti strokovnih
izpit. Vsebina je za informativne in nezavezujoče namene
samo, ne svetovalno. V primeru zdravstvenih težav priporočamo iskanje
strokovno pomoč, obisk ali stik z zdravnikom ali farmacevtom.