Gluhota: kaj jo povzroča? (Nenadna, dolgotrajna ali kratkotrajna)

Gluhota je lahko delna ali popolna. Strokovno jo imenujemo tudi surditas. Delna gluhota je znana tudi kot naglušnost in je v večini primerov težava starejših ljudi in starejših oseb.

V tem primeru je mogoče uporabiti različne ojačevalne naprave, ki prizadeti osebi pomagajo nadomestiti slabše zaznavanje zvoka. V primeru popolne gluhote pa te metode ni mogoče uporabiti in pogosto povzroči nepopravljive deformacije in stanja.

Popolna gluhota je huda izguba sluha. Oseba ne more zaznavati zvočnih informacij iz okolja. Prizadene lahko eno ali obe ušesi.

Kako je poškodovan sluh, je odvisno tudi od tega, kateri del slušnega aparata ali živcev, ki vodijo od ušesa do živčnega centra v možganih, je poškodovan.

Trajna izguba sluha

Do nepopravljive okvare sluha in trajne gluhote pride, če je poškodovan slušni živec ali slušna pot. Poškodbe lahko nastanejo tudi neposredno v možganskem centru, ki obdeluje zaznavanje.

Lahko je prirojena ali pridobljena

Gluhota je lahko prirojena na podlagi genetske nagnjenosti ali pa se pojavi med življenjem. V tem primeru se imenuje pridobljena. Otoskleroza je dedna bolezen. Prirojene bolezni, pri katerih je prisotna okvara sluha, vključujejo:

• Pendredov sindrom
• Usherjev sindrom
• Sticklerjev sindrom
• Waardenburgov sindrom
• gluhota zaradi koneksina 26 ali gluhota, ki izhaja iz GJB2

Obstajajo primeri poškodb med razvojem slušnega sistema. Pojavi se lahko tudi med hudim porodom kot posledica poškodbe glave.

Motnje sluha niso samo prirojene in genetske. Povzročijo jih lahko različne bolezni ali zdravstvene težave otrok med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu.

Slabše zaznavanje višine zvoka

Kar zadeva različne vrste hudih okvar sluha, lahko oseba v okviru delne gluhote zaznava na primer le nizke in visoke tone. Tonov iz spektra med mejnimi vrednostmi ne zaznava.

Pogoste so tudi nasprotne motnje, pri katerih bolnik slabo sliši šepet ali visoke tone, nima pa težav z gluhoto pri zvokih v srednjem delu zvočnega spektra.

Glasna glasba je škodljiva

Do poškodb bobniča pride, kadar je slušni sistem izpostavljen dolgotrajni obremenitvi. Na primer pri dolgotrajnem poslušanju glasne glasbe ali delu v hrupnem okolju.

Najslabši scenarij je glasna glasba v majhnem prostoru, na primer poslušanje glasbe v avtomobilu. Če delovno okolje ni primerno, je treba uporabiti zaščitno opremo.

Nalezljive bolezni

Pri meningitisu je prizadeto tudi slušno središče v možganih, zaradi česar lahko pride do trajne izgube sluha. Morda kot posledica drugih nalezljivih bolezni ali rakavih obolenj ušes in slušnega sistema.

Poškodba sluha je na primer nevarna pri mumps (vnetje obušesne žleze). Nevarnost obstaja tudi pri toksoplazmozi, ki je nalezljiva parazitska bolezen.

Tudi nezdravljeno vnetje srednjega ušesa pri otrocih lahko na primer privede do okvare sluha, včasih celo do popolne izgube sluha. Zlasti če se vnetje razširi na notranje uho.

Primer okvare sluha je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus ošpic (paramiksovirus). V tem primeru je eden od zapletov vnetje srednjega ušesa.

Tudi pri ljudeh, okuženih z virusom HIV ali aidsom, lahko pride do okvare sluha zaradi bolezni. Pri novorojenčkih pa na primer klamidija in sifilis povzročata gluhost.

Ali je mogoče napravo uporabljati?

Pri motnjah srednjega ušesa je mogoče uporabljati elektronske naprave za izboljšanje kakovosti sluha. Pri motnjah notranjega ušesa to ni mogoče. V tem primeru prizadeta oseba sicer sliši zvoke, vendar jih ne razume, moteno pa je tudi samo zaznavanje zvoka.

Gluhota zaradi poškodbe

Oseba lahko postane gluha tudi zaradi različnih poškodb. Dober primer je poškodba zaradi eksplozije. Udarni val pretrga bobnič in v določenih okoliščinah nepopravljivo poškoduje sluh.