Gibanje zob: kakšni so vzroki (pri odraslih in otrocih)?

Gibanje zob je lahko posledica bolezni in vnetja posameznega zoba ali bolezni, ki prizadene viseči aparat zoba ali celotno dlesen.

Zelo pogosto je simptom vnetne ali infekcijske bolezni v ustni votlini.

V tem primeru je treba poiskati strokovno zdravniško pomoč pri zobozdravniku, ki lahko ugotovi vzrok nihanja. Seveda je treba pred samim obiskom izključiti zunanje vplive in vzroke, ki niso povezani z ustno votlino.

V otroštvu

Pri otrocih je nihanje zob posledica na primer naravnega nadomeščanja mlečnih zob s stalnimi. Mlečni zobje se začnejo nihati in pozneje izpadejo. Sprednji zobje so prvi, ki se začnejo nihati. Otroku nato začnejo rasti novi zobje, ki so že stalni del zobovja.

Pri odraslih

Pri odraslih je nihanje zob lahko povezano na primer z zobno gnilobo, ki se je razširila na korenino in morda povzročila izolirano vnetje. To se ni razširilo na druge zobe in zob se je zaradi vnetja začel nihati.

Do takšne nestabilne posteljice lahko pride v primeru zapletov po popravilu zoba. Toda tudi če oseba ne upošteva simptomov zobne gnilobe, se ta posledično razširi po korenini do zoba in v njegov obesni aparat.

Gingivitis kot vzrok

Če pa se kolebanje zob razširi na več zob v ustni votlini, že obstaja sum na vnetni proces v dlesni. Gingivitis je zelo razširjen, delimo ga na:

• gingivitis
• parodontitis
• periodontitis
• parodontalna atrofija, ki je najhujše stanje

Gingivitis

Dlesen (gingiva) je del visečega aparata zoba. Obdaja zobe. Pri gingivitisu so prisotni simptomi:

• oteklina, nabrekanje dlesni in sprememba njene oblike.
• bolečina
• rdečica
• krvavitev
• včasih nastanek gnoja, oteklina
• v nekaterih primerih se lahko poviša telesna temperatura

Zobna gniloba je zelo pogosto posledica gingivitisa, ki nastane zaradi tvorbe zobnih oblog. Te nastanejo zaradi slabe ali neustrezne zobne higiene.

Zobne obloge sestavljajo tudi bakterije, ki lahko prodrejo v zob in dlesni ter povzročijo vnetje, bolečino in seveda nihanje zoba. Prav tako se lahko okužba razširi na druge zobe v okolici. Zato je v tem primeru pomembno čim prej obiskati zobozdravnika, ki lahko pregleda in zdravi zobe.

Parodontitis

Vnetje pritrdilnega aparata zoba se imenuje parodontitis. Gre za vnetje, ki se nahaja na območju dlesni, kjer se tesno prilega zobu. Pogosto se to vnetje običajno razširi neposredno na korenino zoba.

To povzroči oslabitev stabilnosti, recesijo dlesni, kar lahko povzroči tudi nihanje zoba. Postopno uničenje visečega aparata, razvoj patološke zobne gnilobe in izpostavljanje zobnih kočnikov. Postopoma, če se stanje ne obravnava, zob postane zrahljan.

Periodontalna bolezen

S podobnim primerom je povezana tudi paradentoza. Tudi pri tem stanju gre namreč za bolezen visečega aparata zoba. Vendar tu ni vnetnega širjenja, čeprav je tudi v tem primeru stabilnost motena. Posledica tega je nihanje zoba.

Za parodontalno bolezen je značilna tudi krvavitev dlesni, zlasti pri čiščenju zob. Pri parodontalni bolezni se lahko bolezen hitro razširi na druge zobe. Zato je treba ob sumu na to bolezen čim prej začeti strokovno zdravljenje pri zobozdravniku.

Periodontalna atrofija

Pojavlja se naravno v starosti, običajno po 60. letu starosti. Bolezen je nevnetna in relativno enaka na vseh zobeh. Prihaja do izgube tkiva v obesnem aparatu in tudi tkiva v čeljusti ter izgube cementa.

Če pa se pojavi prej in so z njo povezane druge težave, je potreben strokovni pregled. Seveda je potrebno tudi zdravljenje, ki ga predlaga zobozdravnik.