Bolečine v živčevju, pekoče vnetje in poškodbe? In drugi pogosti vzroki

Bolečina v živčevju je lahko povezana s prekinitvijo živčne strukture. To se zgodi pri različnih poškodbah, na primer tudi pri prekinitvi kože ali drugih delov telesa, kjer so prisotni živčni končiči.

Neuralgija (bolečina v živčevju) je povezana tudi s težavami in boleznimi živčnega sistema.

Živčna vlakna so prisotna skoraj po vsem telesu.

Zato je včasih zelo težko prepoznati, ali je bolečina pogojena bolečina, ki jo je povzročil drug dejavnik (sekundarna bolečina), ali primarna živčna bolečina.

Bolečina v živčevju zaradi poškodbe

V primeru poškodbe ali odprte rane na delu kože, sluznice ali organa v telesu, kjer so prisotni živci, pride do motenj v delovanju živčnih končičev.

Zaradi tega draženja pošljejo signal v možgane in oseba občuti bolečino.

V tem primeru bolečino povzroči zunanji dejavnik. Živci ta signal le posredujejo osrednjemu živčnemu sistemu. Ne gre torej za bolezen živčevja.

Gre za pošiljanje signala, da je na mestu, kjer so živčna vlakna, prišlo do motnje površinske strukture.

Pri hujši poškodbi je lahko živčno vlakno prekinjeno.

Bolezen živčevja

Bolečina živca se strokovno imenuje tudi nevralgija. V njenem primeru gre neposredno za bolezen živcev, in sicer različnih tipov ali vrst živcev. Poznamo več različnih nevralgij.

Trigeminalna nevralgija: ko bolijo obraz, jezik, zobje

Trigeminalna nevralgija je zelo pogosta. trigeminalni živec je živec v glavi. Znan je tudi kot peti živec in izhaja iz možganov.

Ta živec inervira celoten obraz, ustno votlino, nebo, zobe, nosno votlino in orbite, del ušesa ter tudi možgansko ovojnico, ki je dura mater, ki je možganska ovojnica (prevleka) možganov.

Bolezen tega živca se kaže z bolečino v obraznem živčevju in tudi z bolečino okoli očesa ali ušesa. To je celotno območje njegove inervacije.

Običajno je bolečina prisotna v sredini obraza. Je zelo kratkotrajna, vendar zelo intenzivna, celo sunkovita.

Najpogostejša je po 40. letu starosti.

Bolečino običajno izzove draženje sprožilnega območja, t. i. sprožilne točke. Provokacija težav je lahko žvečenje, govorjenje, stimulacija s temperaturo, tako hladno kot vročino, pa tudi na primer umivanje zob.

Nastop bolečine je sezonski, zlasti spomladi in jeseni.

Tudi pri zobobolu je za zaznano bolečino odgovorno. Znano je, da pri zobobolu boli tudi področje v trikotniku zob, obraz, oko in uho.

Drugi vzroki za bolečino

V tem primeru je živec v zobu vnet. Vnetne bolezni živcev, okužbe in podobno so zelo pogosti vzroki bolečine v živcu. Ta bolečina je simptom, da je z živcem nekaj narobe.

Bolezen, ki je povezana z vnetjem živca, se imenuje nevritis. Povzroča jo draženje živca. Vzrok bolezni je lahko poškodba, dolgotrajen pritisk na živec ali prisotnost strupenih snovi.

Vnetje lahko na primer prizadene optični živec, trigeminski živec, sedelni živec ali druge živce v telesu. Ta vnetna bolezen se kaže predvsem z močno bolečino na mestu.

Na primer pri bolečini v sediščnem živcu (sicer znani kot išias) so dražene hrbtenične korenine. Takrat se pojavi bolečina v sediščnem živcu. Odvisno od jakosti se bolečina širi v spodnjo okončino in se kaže kot bolečina v zadnjem delu stegna, v goleni in kot bolečina v živcu v nogi.

Poleg tega je znano, da nekatere avtoimunske bolezni povzročijo, da telo napade svoj živčni sistem. Vendar so te zelo redke.

Bolezni perifernih živcev (nevropatije) se prav tako kažejo z bolečinami. Za bolečine v koreninskih živcih je značilna ostrina, povzročijo pa jih lahko tudi pretirane telesne dejavnosti.

Znan primer je izpad ali poškodba medvretenčne ploščice. Bolečina nastane zaradi zatiranja živca s ploščico. Nastane mehanska poškodba ali pritisk na živec.

Primer je dvigovanje težkega predmeta, pa tudi nenaden gib ali prehlad. Pojav te močne bolečine v ledveno-križnem predelu imenujemo tudi lumbago.

Pri lumbagu ni sevanja bolečine kot pri draženju sedalne korenine, tj. ishialgiji. Vzrok za lumbago je v mišicah ali kitah in ne v bolezni živca. Vendar pa lahko bolečina prehaja v spodnjo okončino.

Nekateri drugi vzroki za bolečine v živčevju:

• Nevropatija, na primer pri sladkorni bolezni, bolezni ščitnice, tumorjih, poškodbah, po možganski kapi, alkoholizmu.
• poškodbe mehkih struktur, na primer bolečina iz vratne hrbtenice zaradi mišične napetosti ali preobremenitve mišic
• starost in degenerativne spremembe
• poškodbe medvretenčne ploščice, hernija diska
• spondilolisteza (posledica premika vretenc)
• spondiloza (degenerativna bolezen)
• osteoporoza
• herpes zoster (pasavec s prisotnostjo kožnih sprememb)
• tumor
• multipla skleroza, pogosta je nevralgija trigeminalnega živca
• fantomske bolečine (bolečine, ki se pojavijo po amputaciji okončine)

Bolečine v živčevju so torej različnih vrst. Pri vsaki od njih zagotovo ni nikoli dobro podcenjevati tega simptoma.