Apatija: kaj je apatija in kakšni so njeni simptomi? Diagnoza in zdravljenje

Apatija lahko vpliva na naše delo, družinske odnose in celo na najbolj vsakdanje dejavnosti.

Apatija je lahko kratkotrajno stanje ali dolgoročni simptom bolezni.

Pogosto je povezana z demotivacijo, nezainteresiranostjo, žalostjo in brezbrižnostjo do dražljajev iz okolja.

Pojave in simptome, vzroke, diagnozo, možnosti zdravljenja, motivacijo, psihoterapijo in še veliko drugih zanimivih informacij najdete v naslednjem članku.

Kaj je apatija?

Apatija je uradno opredeljena kot pomanjkanje motivacije, volje, čustev in zanimanja za dražljaje iz okolja. Zanjo so značilni brezbrižnost ter pogosto povečana utrujenost in žalost. Lahko vpliva na delo, osebne odnose in običajne dnevne dejavnosti.

Apatija lahko spominja na lenobo, nezainteresiranost za okoljske dražljaje ali celo na odpor do življenja.

Sinonim za apatijo (brezbrižnost) je izraz letargija.

Vsi smo že kdaj v življenju doživeli stanje apatije. V določenih življenjskih situacijah je lahko apatija normalna.

Pogosto gre le za kratkotrajno stanje, ki ga povzročijo različni razlogi. Povzročijo jo lahko zahtevnejše obdobje v poklicnem in zasebnem življenju, stres, dolgotrajen stereotip, telesna in duševna utrujenost itd.

Apatija je lahko začasno stanje, ki mine v razmeroma kratkem času, ali pa je prisotna kot simptom nekaterih bolezni. Pogosta, dolgotrajna in kronična apatija je nevarna.

Apatija je lahko simptom različnih nevroloških in psiholoških bolezni.

Lahko je simptom različnih psiholoških bolezni, kot so depresija a anksiozne motnjePojavlja se tudi pri nevroloških boleznih, kot sta Alzheimerjeva bolezen ali demenca v starosti.

Simptomi in znaki apatije

Simptomi apatičnega stanja vsekakor niso prijetni. Apatija je lahko telesna in duševna. Kaže se lahko v izčrpanosti, zmanjšani energiji, nezmožnosti koncentracije in razmišljanja.

Možni simptomi apatije :

• Pomanjkanje energije
• pomanjkanje motivacije
• Demotivacija
• brezbrižnost
• Odpor do življenja in običajnih dejavnosti
• Pogoste spremembe razpoloženja
• Poslabšanje razpoloženja
• Občutki žalosti in tesnobe
• Zaspanost, letargija
• Povečana utrujenost
• Lenoba
• Zmanjšana sposobnost razmišljanja
• Zmanjšana sposobnost koncentracije
• nezainteresiranost za okoljske dražljaje
• Zmanjšana kakovost spanja
• slabša delovna učinkovitost
• težave v partnerskih odnosih
• zanemarjanje družabnega življenja
• Introvertirana nagnjenja
• glavoboli in migrene

Etiologija in vzroki za apatijo

Ali ni to le kratkotrajna izguba motivacije?

Zelo pomembno je, da znamo razlikovati med bolezensko apatijo in izgubo motivacije ter začasnim apatičnim stanjem z določenim vzrokom.

Vsi kdaj doživimo neprijetno fazo neuspeha in stagnacije.

Posameznik, ki je razočaran nad življenjem, zlahka zapade v stanje apatije. Ta občutek lahko traja več dni ali tednov. Če se ga ne lotimo, se lahko večkrat vrne.

Kadar dolgotrajna apatija ovira osebne odnose, delo in vsakdanje življenje, gre za patološko stanje.

Za patološko apatijo je značilna izguba zanimanja za socialne stike, družbene dejavnosti, zunanje dražljaje in običajne dnevne dejavnosti.

Kratkotrajno izgubo motivacije zaradi določenega vzroka je za razliko od patološke apatije veliko lažje obvladati.

S premagovanjem slabega obdobja, spremembo življenjskega sloga, delom, novimi spodbudami, hobiji, ustvarjalnimi dejavnostmi, podporo okolja, psihoterapijo, meditacijskimi motivacijskimi tehnikami ter številnimi drugimi načini in življenjskimi spodbudami.

Uravnotežena zdrava prehrana, redna telesna dejavnost, odpravljanje stresa in kakovosten spanec so temelj ravnovesja telesa in duha.

V primeru težkega obdobja, dolgotrajne izgube motivacije in občutka stagnacije se je priporočljivo obrniti na bližnjo osebo ali najbolje na strokovnjaka. Psiholog (psihoterapevt) vam lahko veliko hitreje pomaga pri analizi in obvladovanju stanja.

Priporočljivo je, da se zavedate vzroka za demotivacijo ter si zastavite kratkoročne cilje, prednostne naloge in pričakovanja.

Apatija in bolezen

Apatija pri duševni bolezni lahko prizadene vse starostne skupine. Vzrokov za apatijo ni mogoče našteti na splošno. Ločimo jih glede na bolezen, ki jo spremljajo.

Trajna apatija je lahko spremljevalni simptom različnih psihiatričnih in nevroloških težav. Pogosto je povezana z depresijo, melanholijo, anksioznimi motnjami ali shizofrenijo.

Najpogosteje je apatija povezana z depresijo.

Apatija se lahko pojavi tudi pri ljudeh z nevrodegenerativnimi boleznimi. Najpogostejše nevrološke bolezni z znaki apatije so demenca, senilna demenca, Parkinsonova bolezen a Alzheimerjeva bolezen Alzheimerjeva bolezen.

Apatija je lahko pogosto eden od prvih znakov začetka senilne demence ali Alzheimerjeve bolezni.

Pojavi se lahko tudi pri ljudeh z anoreksijo nervozo in drugimi motnjami hranjenja. Apatija je lahko v nekaterih primerih posledica organskih sprememb v možganih, kot so cista, vnetje, hematom, strdek, tumor in druge strukturne spremembe.

Kdaj je primerno poiskati strokovno pomoč?

Če je vzrok kratkotrajne apatije odpravljen, se za to stanje ni treba posvetovati z zdravnikom. Tudi v tem primeru je priporočljivo uporabiti podporo družine in bližnjih.

Če apatično vedenje zaradi neprijetnih dogodkov traja več tednov in se kljub vsem prizadevanjem ne izboljša, je treba poiskati pomoč strokovnjaka - psihoterapevta (psihologa, psihiatra).

Vztrajno apatično stanje s psihološkimi simptomi (tesnoba, depresija, nezainteresiranost za okolje) in telesnimi simptomi (utrujenost, glavobol) zahteva obisk psihiatra.

Če razmišljate o tej možnosti, se brez oklevanja obrnite na strokovnjaka.

Diagnoza in možnosti zdravljenja

V večini primerov diagnozo etiologije apatije postavi psihiater, psiholog ali nevrolog. Zdravnik z ocenjevalno lestvico oceni vpliv apatije na kakovost vsakdanjega, poklicnega in osebnega življenja ter na spremembe v posameznikovem razmišljanju.

Konzervativno zdravljenje je sestavljeno iz srečanj s psihoterapevtom. Psihoterapevt vas vodi k razvijanju pozitivnejšega pogleda na svet. Pokaže vam različne tehnike za pravilno miselno naravnanost in motivacijo.

Svetovanje psihoterapevta za apatijo pomaga posamezniku, da se hitreje spopade z nezaželenim stanjem. Pomaga k zdravemu načinu razmišljanja in življenjskemu slogu.

Zdravnik lahko predpiše tudi farmakoterapijo - zdravila za lajšanje tesnobe in depresivnih stanj. Ti negativni simptomi so pogosto povezani z apatijo.

Konkretno psihofarmakološko zdravilo je odvisno od natančne diagnoze, simptomov in zdravstvenega stanja posameznika.

Zdravljenje apatičnih stanj pri nevrodegenerativnih in duševnih boleznih je predvsem medicinsko. Antidepresivi, psihostimulansi, antipsihotiki in drugi psihofarmaki se najpogosteje uporabljajo v okviru simptomov apatije in splošnega duševnega zdravja.

Manifestacije apatije pri otrocih

Če opazite, da je vaš otrok nenadoma drugačen, letargičen in se ne odziva na dražljaje, morate biti pozorni in v dvomu poiskati pediatra. Lahko gre le za utrujenost, pa tudi za okužbe ali druge akutne bolezni.

Če je vaš otrok nenadoma drugačen, letargičen in neodziven na dražljaje, morate biti pozorni. Če dvomite, obiščite pediatra. Lahko gre le za utrujenost, lahko pa tudi za okužbe ali druge akutne bolezni.

Pri majhnih otrocih je apatično stanje običajno povezano z drugo boleznijo.

Majhni otroci so fiziološko bolj energični, pozitivni in na splošno bolj živahni. Utrujenost, demotiviranost in nezainteresiranost za dražljaje iz okolja so običajno pridruženi simptomi druge bolezni.

To je lahko običajna bolezen, kot sta prehlad ali gripa, pa tudi resnejša stanja, kot so poškodba možganov, meningitis in druge nalezljive bolezni.

Lahko gre tudi za občutljiv odziv na dogodek v domačem ali šolskem okolju.

Pri starejših otrocih ali mladostnikih je lahko apatija izraz iskanja samega sebe, pomanjkanja zanimanja, občutka osamljenosti itd.

Pri vztrajni apatiji in drugih simptomih (tesnoba, depresija, panika ...) je priporočljivo obiskati pediatra ali otroškega psihiatra. S tem lahko preprečite pojav duševne bolezni v odrasli dobi.