Anksioznost: simptomi kronične anksioznosti, napadi panike? Kako se jih znebiti?

Kaj je anksioznost ali anksiozna motnja? Kakšne so njene vrste, vzroki in simptomi? Kako se je znebiti?

Tesnoba je čustveno stanje, ki se kaže z neželenimi duševnimi in telesnimi simptomi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije približno 20-25 % prebivalstva v svojem življenju doživlja občutke tesnobe.

V članku lahko izveste razliko med običajno in bolezensko anksioznostjo, vrste anksioznosti, vzroke, diagnozo, zdravljenje, meditacijo in številne druge zanimive informacije.

Kaj je anksioznost?

Anksioznost je neprijetno čustveno stanje, povezano z negativnim duševnim in pogosto tudi telesnim stanjem. Intenzivnost anksioznosti je različna in je odvisna predvsem od njenega vzroka. Razpon je lahko od stanja blagega notranjega nemira, zaskrbljenosti do tesnobnega paničnega stanja.

Anksioznost izraža predvsem občutek strahu in bojazni.

Anksiozne motnje so vse pogosteje diagnosticirane in vse bolj vplivajo na življenje običajnih ljudi. Njihova pogostejša pojavnost je predvsem posledica hudih čustvenih obremenitev in pogostega stresa v vsakdanjem življenju.

Običajen strah je le čustveni odziv na trenutno situacijo, tesnobne motnje pa imajo močno psihološko in fizično obliko.

Zanje so med drugim značilni utrujenost, glavoboli, stiskanje v prsih, stiskanje v želodcu ali slabost. Hujše oblike tesnobe lahko vključujejo omotico ali avdiovizualne halucinacije.

Tesnoba je čustveni izraz, podoben strahu, povezan z bližnjimi potencialnimi dogodki in situacijami. Tesnoba zajema tako čustveno kot telesno področje simptomov.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) 20-25 % prebivalstva v določenem obdobju svojega življenja doživlja določeno obliko anksioznosti. Anksioznost se večinoma pojavlja v obdobju odraščanja ter med 20. in 30. letom starosti. Lahko se pojavi tudi v otroštvu, starosti ali nosečnosti.

Anksiozne motnje se pojavljajo predvsem ob negativnih in potencialno negativnih situacijah. Anksiozne motnje so lahko povezane s telesno organsko boleznijo ali kot del psihološke bolezni(depresija, bipolarna motnja, odvisnost itd.).

Normalna ali bolezenska anksioznost?

Osnovna razlika med "normalno" in bolezensko anksioznostjo je v intenzivnosti, količini, pojavnosti in vzroku.

Navadna tesnoba in občutek strahu trajata kratek čas. Povzročajo jo določeni resnični življenjski trenutki in situacije, ki se jih naravno bojimo. Gre za začasno stanje, ki v kratkem času mine.

Bolezenska tesnoba pa je kronična. Negativni občutki se ponavljajo in vračajo.

Občutki strahu in bojazni so pogosto iracionalni, pojavljajo se brez objektivnega vzroka. Preobčutljiv je tudi odziv na resnične negativne dražljaje.

Morbidna anksioznost pogosto ovira vsakdanje življenje, povzroča notranje nelagodje in nemir.

Anksiozne motnje so lahko tako intenzivne, da motijo družinsko, družbeno in poklicno življenje.

Kdaj obiskati strokovnjaka?

Če tudi v vsakdanjih situacijah pogosto doživljate strah, zaskrbljenost in občutke žalosti, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč. Anksioznost se kaže v težavah s spanjem, utrujenostjo, libidom, prebavnimi in prehranjevalnimi težavami.

Tako kot mora človek skrbeti za svoje telesno zdravje, mora skrbeti tudi za svoje duševno zdravje.

Če vas razmišljanje, strah in nezmožnost normalnega delovanja omejujejo in vežejo, je treba obiskati strokovnjaka. S strokovnjakom mislimo na psihiatra, morda psihologa ali psihoterapevta.

Vzroki za tesnobo

Anksioznost kratkotrajne narave je posledica dejanskega ali potencialnega negativnega dražljaja. Anksiozne motnje so posledica kombinacije bioloških, psiholoških in zunanjih dejavnikov.

Sprožilec motnje sta pogosto povečan pritisk in stres.

Vlogo imajo tudi genetske predispozicije. Napadi tesnobe so pogostejši pri posameznikih, ki so se rodili staršem, pri katerih se je razvila določena anksiozna ali duševna motnja. Vendar to ni pravilo.

Z biološkega vidika gre za spremembo kemije v možganih, zlasti za neravnovesje ravni hormona serotonina (hormona sreče) in drugih nevrotransmiterjev v živčnem sistemu.

Z zunanjim dejavnikom mislimo na zunanje okolje, v katerem posameznik deluje. Primeri so ljudje, ki so odraščali s starši z anksiozno motnjo ali drugo psihiatrično diagnozo. Oseba je še posebej močno prizadeta v otroštvu in adolescenci.

Primeri etiologije (nastanka) anksioznih motenj:

• Genetska nagnjenost
• Druge pridružene bolezni
• Negativni vedenjski vzorci iz otroštva
• prekomerna izpostavljenost stresu
• Fobije

Vrste anksioznih motenj

Obstaja veliko vrst in tipov anksioznih motenj. Vsaka je specifična po svoji etiologiji in spremljajočih simptomih.

Diagnosticiranje posameznih anksioznih motenj je lahko zapleteno. V nadaljevanju je navedenih več različnih vrst.

Za panično anksiozno motnjo so značilni nenadni napadi panike, stres in živčnost. Gre za napad močnega strahu. Spremljajo jo telesni simptomi, kot so sopenje, tresenje, prekomerno potenje, bolečine v prsih ali splošna slabost in omotica.

Za generalizirano anksiozno motnjo je značilna predvsem pretirana zaskrbljenost zaradi vsakdanjih in resnejših težav (zdravje, delo, odnosi, načrti in dejavnosti). Anksioznost lahko sprožijo potencialne nevarnosti.

Socialna anksiozna motnja je strah zlasti pred socialnimi situacijami, ki so lahko sramotne, neprijetne ali neprimerne. Posameznik se boji socialnih interakcij in situacij, v katerih bo nanj usmerjena pozornost.

Obsesivno-kompulzivna motnja povzroča ponavljajoče se vsiljive in relativno nezaželene misli. Ti strahovi se lahko na primer nanašajo na osebno higieno, red, čistočo in zdravje.

Posttravmatska stresna motnja je posledica posledic negativnega dogodka. Povzroča lahko psihične in fizične težave s stvarmi in situacijami, ki so povezane s travmatično izkušnjo.

Za fobijo je značilno doživljanje strahu in izogibanje določenim predmetom ali situacijam. Vendar sta strah in bojazen pretirana in pogosto ne ustrezata tveganjem in resničnim nevarnostim.

Anksiozna motnja, ki jo povzroča druga bolezen, je lahko posledica ali del druge somatske bolezni.

Simptomi in manifestacije anksioznosti

Specifični klinični simptomi so odvisni od vrste anksioznosti in po možnosti od vrste anksiozne motnje.

Na splošno pa vključujejo občutke žalosti, notranjega nemira in zaskrbljenosti.

Pogosti psihosomatski (duševno-telesni) simptomi vključujejo občutek stiskanja v prsih, občutek izčrpanosti in pretirano utrujenost.

Možni psihiatrični simptomi:

• Pomanjkanje energije in motivacije
• Občutki žalosti in brezupnosti
• notranja zmedenost in protislovja
• Zaskrbljenost in občutek strahu
• Občutki pomanjkanja energije
• Občutek napetosti v prsih
• odpor do običajnih dejavnosti
• razdražljivost in nihanje razpoloženja

Možni telesni simptomi:

• Povečana utrujenost in izčrpanost
• pomanjkanje energije in moči
• Prekomerno znojenje in hladen znoj
• Povečan srčni utrip
• Bolečine v prsih (pritisk)
• Hitro dihanje
• Sprememba/zmanjšanje kakovosti spanja
• Raztresenost
• Sprememba/poslabšanje apetita
• Zaprtje in prebavne težave
• Zmanjšanje libida

Diagnostika in zdravljenje tesnobe

Diagnosticiranje psiholoških diagnoz in motenj je precej zahtevno.

Ko začnete čutiti, da bi se morali o svojih tesnobah pogovoriti s strokovnjakom, to storite.

Poiskati morate psihologa ali psihiatra. Bolje je zgodaj ujeti vse težave s telesnim in duševnim zdravjem ter poskrbeti za preventivo.

Zdravnik bo najprej opravil različne preglede. Izključil bo telesne zdravstvene težave, ki bi lahko povzročile psihološke simptome. Diagnoza anksioznih motenj se opravi v ordinaciji psihiatra.

Pomoč strokovnjaka in skrb za duševno zdravje sta vse bolj iskani.

Cilj zdravljenja je odstraniti sprožilni vzrok in odpraviti klinične simptome.

Natančna oblika zdravljenja je odvisna od etiologije tesnobe, njene količine, kakovosti itd.

Zdravljenje tesnobe vključuje farmakološko zdravljenje (psihofarmaki), psihoterapijo in predvsem samorazvoj (izobraževanje, sprostitvene tehnike itd.).

• Farmakološko zdravljenje
• Psihoterapija
• Samorazvoj

Zdravila pomagajo lajšati simptome tesnobe z uravnavanjem kemikalij in procesov v možganih. Med pogosto predpisana zdravila spadajo antidepresivi, anksiolitiki in beta-blokatorji.

Benzodiazepini so skupina zdravil, izbranih za zdravljenje akutne anksioznosti. Učinkoviti so v 30 do 60 minutah.

Splošno načelo pri psihofarmakih je, da začnemo z nizkimi odmerki in po potrebi odmerek postopoma povečujemo. Razlog za to je predvsem večja občutljivost bolnikov na neželene učinke teh zdravil.

Terapija ali psihoterapija je vrsta strokovnega svetovanja, ki vam pomaga razumeti in obvladovati anksiozna stanja. Pomaga odpraviti količino in intenzivnost prihodnjih anksioznih stanj.

Glavna vloga psihoterapevtske obravnave je, da poskuša s spreminjanjem mišljenja spremeniti vedenje. Psihoterapija poteka na primer v obliki sproščenega pogovora, vodene meditacije, iger in drugih tehnik.

Samozdravljenje se nanaša na naravne prakse, ki jih mora oseba, ki trpi za anksioznostjo, redno izvajati. To so predvsem meditacijske in sprostitvene tehnike, namenjene umirjanju telesa in uma posameznika. Primeri vključujejo avtogeni trening, globoko sproščanje, vodeno meditacijo itd. Pri izbiri ustrezne tehnike vam lahko pomaga strokovnjak.

S pravilno sprostitvijo pride do globokega sproščanja napetosti na telesni in duševni ravni. Meditacija pomaga vzpostaviti ravnovesje v telesu in posledično povzroči energijsko stanje za nadaljnje delovanje.

Zdravljenje psihičnih motenj vključuje tudi osnovne stvari, kot je redna polnovredna prehrana, polna vitaminov, mineralov in beljakovin. Priporočljivo je izločiti enostavne sladkorje. Po drugi strani je odlično uživanje zelenjave, sadja, vlaknin in probiotikov.

Črevesni trakt (mikrobiom) in možgani (CNS) so zelo tesno povezani.