Ali poznate vzroke za motnje razpoloženja? (Bipolarna motnja, alkoholizem, ADHD pri otrocih)

Motnje razpoloženja ali spremembe razpoloženja so značilne za različne psihiatrične in duševne motnje. Ne gre vedno za motnjo ali bolezen.

Nekatere spremembe in motnje imajo lahko vzrok v predhodni spodbudi iz zunanjega okolja, na primer v primeru stresnih in napetih situacij.

Takrat je naravno, da ima oseba manjšo čustveno stabilnost.

Pogosto so spremembe razpoloženja povezane s temperamentom ali z določenim življenjskim obdobjem. Spremembe razpoloženja so pogojene tudi z okoljem.

Motnje in spremembe razpoloženja se kažejo bodisi z evforijo bodisi z depresijo. V evforiji se oseba počuti pretirano aktivno in energično. V depresiji je apatična, nezainteresirana za stvari okoli sebe in na splošno slabo razpoložena.

Nihanje razpoloženja povzroča psihološke motnje

Zelo pogosto in značilno se spremembe razpoloženja pojavijo pri depresivnih motnjah. Lahko so kratkotrajne ali dolgotrajne. Gre za stanje pretirane žalosti. Težava je, če takšno stanje traja več kot 2 tedna.

Takrat morate obiskati zdravnika.

Afektivne vedenjske motnje vključujejo manične epizode, ki se lahko pojavijo samostojno ali kot del bipolarne motnje.

Manično-depresivna motnja, znana tudi kot bipolarna afektivna motnja, je zelo resna psihiatrična bolezen. Zanjo so značilne občasne spremembe razpoloženja, pa tudi splošnega delovanja telesa. Oseba izmenično prehaja med stanji manije in depresije.

Prisotne so spremembe razpoloženja in vedenja.

Distimija je dolgotrajno stanje znižanja razpoloženja, pa tudi aktivnosti ali energije. Prisotni so tudi drugi simptomi, kot so motena koncentracija, občutek brezupa, izčrpanost in solzavost. Druga oblika je ciklotimija, ki je pravzaprav menjavanje razpoloženja. Pri njej se izmenjujejo stanja dobrega razpoloženja in upadanja razpoloženja.

Do nihanja razpoloženja prihaja tudi pri psihozah, kot je shizofrenija, kjer pride do razpada osebnosti, zlasti čustvenega dela psihe. Pri posamezniku, ki ga prizadene ta motnja, se pogosto spreminjata vedenje in razpoloženje. Tudi pri psihozi je pomembno dosledno in dosledno psihiatrično zdravljenje.

Primer take motnje je shizoafektivna motnja. Prisotna je motnja razpoloženja, in sicer menjavanje bolezensko povišanega in nato znižanega razpoloženja. Poleg tega so pridružene blodnje in paranoidne fantazije.

Motnje spomina in racionalnega mišljenja so značilne za demenco. Gre za duševno motnjo, ki je še posebej značilna za starejše ljudi. Pri motnjah razpoloženja se izmenično pojavljajo evforija, depresija in tudi agresija.

Motnje razpoloženja povzročajo tudi alkohol in seveda druge snovi, ki povzročajo odvisnost, kot so droge. Kadar se alkohol uživa v prevelikih količinah, gre že za alkoholizem. Alkoholizem pomeni razpad osebnosti in intelekta ter agresivno vedenje.

Pri deliriju se na primer pojavijo motnje zaznavanja in stanje zmedenosti. Oseba je lahko agresivna, ima halucinacije in pogosta nihanja razpoloženja. Lahko pa trpi za nespečnostjo in čustvenimi motnjami.

Poleg učinkov alkohola in drugih psihoaktivnih snovi je pri razvoju vedenjskih sprememb udeležena tudi zastrupitev (intoksikacija). Gre predvsem za zastrupitev z organskimi topili, kot so estri, etri, glikoli. Do nje pride pri zaužitju skozi prebavni trakt, vdihavanju in skozi kožo.

Organske motnje razpoloženja se pojavijo na primer po poškodbi možganov. To je lahko posledica alkoholizma, po možganski kapi. Organske poškodbe možganov in s tem motnje razpoloženja se pojavijo tudi po hudih poškodbah glave.

Motnje razpoloženja se lahko kažejo tudi pri anoreksiji. To je duševna motnja hranjenja, za katero je značilno predvsem nezadovoljstvo z lastno težo. Vključuje omejevanje vnosa hrane in pretirano prizadevanje za zmanjšanje telesne teže.

Spremembe razpoloženja pri otrocih

Motnje razpoloženja in spremembe razpoloženja, zlasti pri otrocih, so zelo pogoste pri stanju, imenovanem ADHD. ADHD je kratica za motnjo pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti, sicer znano kot hiperkinetična motnja.

Za motnjo ADHD je značilno predvsem:

• motnja pomanjkanja pozornosti, nepozornost, nezmožnost ohranjanja koncentracije
• hiperaktivnost
• impulzivno vedenje

ADHD prizadene predvsem šoloobvezne otroke in se kaže z motnjami koncentracije, učenja in hiperaktivnostjo, ki skupaj z živčnostjo povzroča spremembe razpoloženja in vedenja. ADHD je dejavnik tveganja za druge psihiatrične motnje. Druge afektivne motnje, kot so manične ali depresivne epizode, se lahko pojavijo tudi v otroštvu in v odrasli dobi.

Druge bolezni in spremembe razpoloženja

Spremembe razpoloženja se kažejo tudi pri drugih boleznih. To so predvsem težave z živčevjem. Za migreno so na primer značilni hudi glavoboli in nemir. Ti dejavniki povzročijo, da se oseba počuti živčno, pogosto pa tudi motnje razpoloženja in vedenja.

Spremembe razpoloženja ter živčnost, preobčutljivost in glavoboli so prisotni tudi pri epilepsiji. Epilepsija je bolezen, ki se kaže z epileptičnimi napadi. Napadi so v obliki mišičnih krčev.

Mišični krči so lahko prisotni v določenem delu mišičnih skupin, lahko pa tudi kot generalizirani telesni krči, tj. krči mišic celotnega telesa. Takrat je prisotna tudi motnja zavesti. Po napadih, pa tudi pred njimi (v obliki avre), je lahko prisotna sprememba razpoloženja.

Spremembe in motnje razpoloženja so lahko povezane tudi z ravnjo hormonov. Na primer ob prekomerni proizvodnji hormonov se spremembe razpoloženja gibljejo od evforije do tesnobe, živčnosti in solzavosti. Podobno velja za hormonske spremembe med menstrualnim ciklusom.

Primeri endokrinoloških bolezni, pri katerih se lahko pojavijo vedenjske motnje, vključujejo:

• Sladkorna bolezen, zlasti ob nizki ali visoki ravni sladkorja v krvi.
• motnje v delovanju ščitnice, hipotiroidizem in hipertiroidizem
• bolezni priščitnic, kot sta hipoparatiroidizem in hiperparatiroidizem
• Cushingov sindrom
• Addisonova bolezen
• hiperprolaktinemija

Za motnjami razpoloženja lahko včasih stojijo fiziološki vzroki. Zelo pogosto se razdražljivost kaže zaradi pomanjkanja spanja in počitka. To je značilno za spalno apnejo ali nespečnost.

Obe motnji povzročata predvsem slabo kakovost spanja, pomanjkanje spanja, včasih celo pogoste prekinitve spanja. Zaradi tega je oseba živčna in čustveno nestabilna. Motnje in spremembe razpoloženja v tem primeru popustijo šele z ozdravitvijo motnje spanja.