Ali lahko togost mišic pomeni resno bolezen?

Mišično togost lahko povzročajo številni dejavniki. Lahko gre za bolezen živčevja ali težavo, ki jo povzroči okužba.

Dandanes se vse pogosteje srečujemo z mišično togostjo zaradi nenehnega stresa.

Zelo pogosto se togost in nezmožnost premikanja mišice pojavita pri poškodbah možganov, možganski krvavitvi ali tumorju. Včasih je togost lahko le lokalna. Vzrok je lahko lokalno vnetje živca, ki inervira mišico.

Najpogostejši vzroki za togost mišic

To je nevrološka bolezen ali simptom druge bolezni, pri kateri sta gibljivost in motorika osebe omejeni. Paraliza je lahko nepopolna (delna). Takrat jo imenujemo pareza.

Pri popolni paralizi pride do popolne izgube gibljivosti in jo imenujemo plegija. Pri parezi pride do zmanjšanja mišične moči, pri plegiji pa do popolne izgube mišične moči.

Paralizo lahko povzroči na primer virusna okužba, ki uniči motonevrone in tako omeji njihovo delovanje. Mišično okorelost ali paralizo lahko povzroči tudi bakterijska prizadetost, zlasti kronična okužba.

Drug vzrok je lahko poškodba možganov zaradi možganske kapi.

Možganska kap

Zaradi hitro razvijajoče se prizadetosti možganov jo imenujemo tudi nenadna možganska kap. Vzrok zanjo je, da se del možganov ne strjuje zaradi zapore krvnih žil, na primer zaradi tromboze ali embolije. Imenujemo jo ishemična možganska kap.

Tromboza je posledica ateroskleroze možganske žile. Do embolizacije pride, ko se krvni strdek sprosti in zapre možgansko žilo. Najpogosteje ti strdki izvirajo iz srca, natančneje z leve strani. Razlogi za to so različni, vključno z motnjami srčnega ritma.

Nasvet: Za več informacij o motnjah srčnega ritma si oglejte članka Aritmija in Hitro bitje srca.

Vzrok ni lahko le v tem, da možgani niso prekrvavljeni in preskrbljeni s kisikom. Lahko je tudi posledica krvavitve. Te krvavitve so znane tudi kot hemoragične epizode. Nastanejo zaradi pretrganja možganske krvne žile. Do tega pretrganja pride ob visokem krvnem tlaku ali žilni anevrizmi.

Nasvet: Ali veste, kakšne so vrednosti krvnega tlaka in kateri simptomi kažejo na visok krvni tlak?

Poškodbe glave in poškodbe možganov

Poškodbe možganov lahko povzroči tudi poškodba glave. Kot so različni zlomi lobanjskih kosti, kontuzije možganov, difuzne aksonske poškodbe. Poškodba glave lahko povzroči tudi intrakranialno krvavitev.

Obstaja več vrst krvavitev, na primer:

• epiduralna krvavitev je krvavitev med lobanjo in dura mater.
• subduralna je krvavitev med dura mater in pajčevnico. Pajčevnica je pokrov možganov.
• subarahnoidna je krvavitev med arahnoidom in pia mater (mehko membrano, ki pokriva možgane).
• intracerebralna je krvavitev v možgansko tkivo

Budna koma

Stanje, znano kot budna koma, se lahko pojavi po hudi poškodbi, pa tudi po poškodbi možganov zaradi okužbe, kapi, tumorja ali po začasni možganski krvavitvi.

Druga imena so budna koma, sindrom areaktivne budnosti, apalični sindrom ali vegetativno stanje. Ta huda možganska okvara je običajno nepovratna. Oseba ima odprte oči, prisotni so lahko nehoteni gibi okončin in togost mišic.

Oseba se ne odziva na zunanje dražljaje, ne komunicira, občasno pa se lahko oglaša. Ohranjeni so le primitivni refleksi, kot so žvečenje, zrenje in prijemanje. Vse kognitivne funkcije so izgubljene.

Cerebralna paraliza

Cerebralna paraliza je težava, pri kateri je običajno prisotna togost mišic. Gre za motnjo centralnega motoričnega nadzora in hoje. Tudi ta bolezen je nevrološke narave.

Prizadene le možgane in se začne kazati v zgodnjem otroštvu. Značilna simptoma bolezni sta tudi slaba koordinacija gibov in motnje govora. Najpogostejša oblika je spastična oblika, ki se kaže v togih, skrčenih mišicah.

Multipla skleroza

Na osrednji živčni sistem vpliva tudi multipla skleroza (strokovno imenovana multipla skleroza). Pri tej bolezni razpadejo mielinske ovojnice v beli snovi možganov. Mielin kot tak pomaga prenašati živčne impulze in dražljaje.

Zaradi tega so živci in prenašanje impulzov, tj. električnega impulza, nepopravljivo poškodovani. Do danes je bolezen neozdravljiva. Potek bolezni je spremenljiv in individualen. Značilni so omotica, utrujenost, težave z vidom in splošne težave z gibanjem.

Parkinsonova bolezen

Pri Parkinsonovi bolezni se pojavijo tudi težave z mišično togostjo. Parkinsonova bolezen je bolezen živčevja. Zanjo je značilna izguba sposobnosti nadzora in koordinacije gibov. Prisotni so lahko tudi mišična napetost, počasnost hoje in psihološke težave.

Pri bolezni pride do izgube živčnih celic v srednjem delu možganov in je degenerativna bolezen živčnega sistema. Zdravstveno stanje se vztrajno slabša. Večinoma prizadene ljudi, starejše od 60 let.

Infekcijske bolezni, ki povzročajo otrdelost mišic

Nekatere nalezljive bolezni lahko povzročijo težave z mišicami, na primer tetanus. Za to okužbo sta značilna togost mišic in splošni krči. Povzročitelj bolezni je bakterija Clostridium tetani.

Ta bakterija proizvaja toksin, ki vpliva na živčni sistem. Zaradi tega so živčni impulzi blokirani in oseba ne more nadzorovati svojega telesa. Na srečo je ta bolezen zdaj razmeroma redka zaradi razširjenega cepljenja v otroštvu in pretiranega cepljenja med življenjem.

Osebe z meningitisom imajo tudi otrdele mišice. Prvi simptomi se kažejo z otrdelostjo mišic v vratu, tj. vratnih. Oseba ne more nagniti glave in približati brade prsni kosti.

Bolezen se imenuje meningitis in ima več oblik. Bolezen povzročajo virusi ali bakterije. Gre za resno nalezljivo bolezen, ki ima lahko, če je ne zdravimo, resne posledice za zdravje. Lahko se na primer pojavi gluhota, slepota ali epilepsija ali smrt.

Simptomi meningitisa so:

• glavobol
• otrdele vratne mišice
• občutljivost na svetlobo (fotofobija) in zvoke (fonofobija)
• bruhanje
• vročina
• zmedenost
• motnje zavesti
• povečana zaspanost
• razdražljivost
• kožne manifestacije, petehije, modrice pri meningitisu, ki ga povzroča Neisseria meningitidis

Neprepoznana ali nezdravljena borelioza je lahko še en vzrok za togost mišic, bolečine v sklepih in slabšo gibljivost.

Drugi vzroki togosti

Težave z negibnimi mišicami lahko včasih povzročijo presnovne bolezni. pa tudi druge bolezni, ki prizadenejo mišično tkivo ali živce, ki to mišično tkivo inervirajo.

Pri fenilketonuriji, na primer, se zaradi kopičenja fenilalanina v telesnih tekočinah povečata mišična napetost in togost. Zaradi presnovne motnje se ta snov ne pretvori v tirozin. Zdravljenje je v obliki diete in je doživljenjsko.

Mišično togost lahko povzročijo tudi zdravila. Povzroča jo skupina zdravil, opioidi. Opioidi so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje močne bolečine. Uporabljajo se tudi v anesteziologiji. Najpogostejše mišice, ki jih prizadene togost, so prsne, trebušne in grlene mišice.

Ali imate togost mišic? vratna hrbtenica?

Za današnji čas so značilni sedeč način življenja, zmanjšana telesna dejavnost in povečana raven stresa. Dolgotrajen stres, prisoten na delovnem mestu ali v družinskem krogu, s kombinacijo neskončnega sedenja je pogost vzrok za težave s hrbtenico.

Posledično se razvije mišična togost, predvsem v vratnem delu hrbtenice, torej v vratu, pa tudi v preostalem delu hrbtenice med lopaticami in spodaj. Vzrok je seveda v nepravilni drži in pomanjkanju gibanja.

Nasvet: Informacije o težavah s hrbtenico bolečina med lopaticami, bolečina v vratnem delu hrbtenice in vrtoglavica.

In kaj vam bo pomagalo pri otrdelih mišicah?

Za odpravo neprijetnih težav s hrbtenico, kot sta togost in bolečina, so potrebni odprava stresa, pravilna drža in tudi redna telesna dejavnost. Gibanje bo poskrbelo za krepitev mišic, ki naj bi bile opora okostju.

Na voljo so različna zdravila in drugi pripravki proti bolečinam, v obliki tablet ali za lokalno uporabo. Vendar pa je najučinkovitejše, če telesu omogočimo telesno aktivnost vsaj 3-krat na teden. Primerni so tudi uporaba suhe toplote, infralampe, biolampe, savne, masaža, wellness, sprostitev.