simptomi

Alergijske reakcije so verjetno najpogostejše, sledijo jim vnetja. Pogoste pa so tudi poškodbe oči. Srbenje oči je spet eden od simptomov, ki ga ne smemo podcenjevati. Dolgotrajne težave lahko povzročijo trajne posledice in poslabšanje vida.

Zmanjšano solzenje in suho oko sta danes aktualni težavi, ki dolgoročno močno škodujeta očesu. Ali poznate vzroke in simptome?

Izguba vida je eno najpomembnejših čutil. Njegova izguba vodi v stanje, imenovano popolna ali delna slepota. Vzrok je lahko bolezen, poškodba ali genetska napaka.

Šiljenje je gibalna motnja oči. Njihov položaj med gibanjem je različen. Fiksacija pogleda na predmet poteka le z enim očesom. Ta motnja povzroča motnje vida. Pomembno je njeno zgodnje pregledovanje in zdravljenje.

Ptoza ali povešena in povešena veka ni le estetska težava. Povzroča jo lahko tudi resnejša bolezen živčevja ali žilja.

Veke so občutljive na vnetja. Poleg bolečine je zlahka opazna tudi oteklina, simptom je lahko tudi rdečina. Mesto veke je občutljivo in oseba je občutljiva tudi na njeno bolezen. Za oteklino so lahko različni vzroki, ne le vnetje.

Slepota na eno oko je simptom, ki lahko resno ogroža kakovost vida ali zdravje in življenje na splošno.

Tudi brez očitnega bolezenskega vzroka se včasih pojavi stanje, ko se pojavi mežikanje oči ali drugi vidni občutki. Fosfeni, kot so znani občutki, se pojavijo tudi v primeru preobremenitve oči, po nesreči, v primeru utrujenosti, pa tudi v primeru nizkega krvnega tlaka. Včasih so simptom bolezni.

Lahko so simptom kronične utrujenosti, motenj spanja ali spalne apneje. Pojavljajo se pri hipertirozi, pomanjkanju železa in tudi pri pedikulozi (brazgotinjenju). Pogosto so posledica travme ali drugih poškodb možganov. Velik delež predstavljajo psihiatrične motnje, ADD ali ADHD.

Paranoja je motnja, ki lahko obstaja kot samostojna enota, lahko pa tudi kot del druge psihiatrične motnje. Oseba se kaže z lastnostmi, kot so pretirano ljubosumje, uveljavljanje lastnega ega, pretirana skrb za svojo osebo, stigmatizacija in občutek ogroženosti. Ustvarja nepreverjene teorije zarote, lahko pa ima tudi pretiran občutek potrebnosti in pomembnosti za druge in svet.

Pojavi se tudi kot simptom bolezni, zlasti pri endokrinih motnjah ali poškodbah možganov na področju termoregulacije, ki se nadzoruje iz hipotalamusa. Zelo pogosto je znižanje telesne temperature seveda posledica okolja. Z dolgim trajanjem in nizko telesno temperaturo ogroža zdravje in življenje. Svojo uporabo pa je našla tudi v medicini.

Pojavi se lahko po težki telesni dejavnosti, stresu, pa tudi ob dehidraciji. Če vztraja in so pridruženi še drugi simptomi, je treba pomisliti na bolezni. Od živčnega sistema do endokrinega, srčno-žilnega, dihalnega in izločalnega. Prisoten je pri gripi, blagih vnetjih zgornjih dihalnih poti, pa tudi pri resnih boleznih.

Tresenje je stanje tresenja ali občutek notranjega tresenja telesa. Pogosto je povezano s povišano telesno temperaturo in vročino, lahko pa se pojavi tudi brez vročine.

Tremor je opisan kot nehoteno in ritmično gibanje, ki prizadene enega ali več delov telesa. Prizadene zgornje okončine, roke, prste, glavo, trup ali noge.

Zavest je tisto, kar nas opredeljuje. Je tisto, prek česar lahko zaznavamo sebe in okolico. Je manifestacija dejavnosti osrednjega možganskega sistema. V njem potekajo naši duševni procesi, naše mišljenje, naš spomin. Včasih se pojavijo razmere, ki motijo njegovo delovanje, in nastane motnja. Ta je lahko kratkoročna ali dolgoročna. Poleg tega motnje delimo na kvalitativne ali kvantitativne.

Izguba spomina je lahko kratkoročna, dolgotrajna, delna ali popolna. Pojavi se po nesreči, pri psihičnih motnjah ali je simptom bolezni.

Prepoznamo jo po šibkosti dela telesa, oslabljeni gibljivosti okončine ali ene strani telesa. Lahko je delna ali popolna, začasna ali trajna. prizadene en živec, pri nekaterih boleznih pa več. je posledica manjše, pa tudi resne bolezni. glavno načelo je, da tega simptoma ne podcenjujemo in ob njegovem pojavu takoj poiščemo strokovni pregled.

Mravljinčenje se pogosto pojavi v zgornjih ali spodnjih okončinah, obrazu, ustnicah. Spremlja lahko trenutni stisk živca ali akutno bolezen, pa tudi kronične težave.

Govor je naše orodje za komunikacijo. služi nam v obliki besed. lahko ga izgovarjamo kot zvok, lahko pa tudi v obliki pisave. obe obliki je treba predelati, razumeti in na koncu ustvariti odziv. včasih pa ne deluje pravilno. to je lahko posledica poškodbe nevrološkega sistema ali celo bolezni zunaj njega.

Mišični krči se kažejo kot nehoteni krči mišic. Njihov vzrok ni vedno povsem znan. Pojavijo se lahko tudi kot posledica in pogosto kot prva manifestacija druge bolezni. Najpogostejši so pri starejših in pri ženskah med nosečnostjo.