Žolčnik in bolečine v žolčniku: kateri so najpogostejši vzroki in bolezni?

Žolčnik (latinsko vesica biliaris ali vesica fallea) je votel, hruškast organ, ki se nahaja tik pod jetri, na desni strani trebuha pod rebri.

Njegova naloga ni proizvajanje žolča, kot mnogi mislijo, temveč njegovo shranjevanje in zgoščevanje. Žolč proizvajajo jetra, v žolčnik pa se steka po žolčnih vodih.

Tipična bolečina v žolčniku je strokovno znana tudi kot žolčna kolika. To ime izhaja iz latinskega imena za žolčnik (vesica biliaris).

Žolč je gostejša rumeno-rjava tekočina, ki sodeluje pri prebavi maščob. Po potrebi se iz žolčnika izloči v tanko črevo. To se zgodi približno 30 minut po obroku.

Za ta sprožilni mehanizem je odgovoren hormon holecistokinin, ki ukaže žolčniku, da se skrči, in tako sprosti žolč v tanko črevo, natančneje v prvi del tankega črevesa, imenovan dvanajstnik. Tam žolč poskrbi za pravilno prebavo maščob.

Žolč je sestavljen iz različnih snovi, kot so mešanica žolčnih kislin, žolčnih barvil, holesterola, beljakovin, soli, maščobnih kislin itd.

Njegova rumeno-rjava obarvanost je posledica rumenega barvila, imenovanega bilirubin. Ta je pravzaprav odpadni produkt presnove rdečega krvnega barvila, ki ga jetra proizvajajo iz nedelujočih rdečih krvničk.

Ali imate nespecifične bolečine v levi ali desni strani?

Najpogostejše težave z žolčnikom

Motnje žolčnika in njegovega delovanja se večinoma kažejo z bolečinami in prebavnimi motnjami. V nekaterih primerih je potrebna njegova kirurška odstranitev.

Ker žolčnik ni nujno potreben za življenje, je mogoče živeti tudi brez njega. Vendar to zahteva določene omejitve in načela.

V tem primeru se žolč ne nabira v žolčniku, ampak se iz jeter izliva neposredno v dvanajstnik. Ob povečanem vnosu mastne hrane žolča primanjkuje in maščobe se le delno prebavijo. Razgradijo se šele v debelem črevesu. To pogosto spremljajo napenjanje, napihnjenost ali celo driska.

Brez žolčnika se prebavne težave pojavijo zlasti po zaužitju večjih količin mastne hrane, za katero je potrebno več žolča.

Če imate bolečine v desnem boku ali nespecifične prebavne težave, vas morda pesti tudi ta organ. Skupaj si oglejmo najpogostejše bolezni žolčnika.

Kamni v žolčniku - holelitiaza

Strokovno ime holecistolitiaza je ime za nastanek konkrementov (kamnov) v žolčniku. Choledocholithiasis je ime za prisotnost kamnov v žolčnih vodih.

Kamni v žolčniku nastanejo z obarjanjem sestavin žolča, kot so kalcijeve soli, bilirubin ali holesterol. Vzrok je običajno tudi moten ali upočasnjen odtok žolča.

Dejavniki tveganja za nastanek kamnov v žolčniku so:

prehrana z veliko holesterola in nenasičenih maščobnih kislin
starost nad 40 let
debelost
nosečnost
nekatere bolezni
izpuščanje zajtrka
motnje presnove maščob

Ti kamni lahko zamašijo žolčne poti, kar se kaže kot huda utripajoča bolečina v predelu pod desnim rebrnim lokom. Pogosto izžareva v hrbet ali trebušni predel.

Opisujemo jih tudi kot napad žolčnika ali žolčno koliko. Povzročijo jo žolčnik in žolčevodi, ki si prizadevajo za izločanje žolča in premagovanje ovire v žolčevodih.

Te bolečine se pojavijo zlasti po zaužitju mastne hrane, ko se žolč izloča v velikih količinah. Tak napad lahko traja več dni. Takrat ne oklevajte in poiščite strokovno pomoč.

Zdravljenje pri tem akutnem stanju obsega predvsem pomiritev žolčnika in lajšanje bolečin. Bolniki dobijo zdravila za sprostitev žolčnikove muskulature. Upoštevati je treba dietne ukrepe. Šele pozneje se lahko razmišlja o operaciji žolčnika.

Najbolj zaželena je tako imenovana laparoskopska operacija. Gre za manjši poseg, ki zahteva krajši čas okrevanja. Je manj obremenjujoča za bolnika in operacijsko ekipo. Namesto običajne kirurške rane se običajno naredijo le 4 majhni rezi. Skozi te reze se vodijo posebni kirurški instrumenti za izvedbo operacije.

Vnetje žolčnika - holecistitis

Vnetna bolezen žolčnika ima lahko več vzrokov, vendar jih je do 90 % povezanih z žolčnimi kamni.

Vnetje je odziv telesa na določene poškodbe. Povzroča ga delovanje imunskih celic in snovi, ki se sproščajo iz prizadetega tkiva. Sprožijo ga lahko tudi nekateri mikroorganizmi.

Pri vnetju žolčnika razlikujemo med akutno in kronično obliko. Akutna (nenadna) se kaže s hitro nastalo bolečino v predelu pod desnim rebrnim lokom. Pogosto jo spremlja povišana telesna temperatura. Bolečina se poveča ob gibanju ali vdihu. Običajno traja nekaj dni.

Kronični potek je dolgotrajen in neznačilen. Bolniki opisujejo le nespecifične simptome, kot so blag pritisk v desnem boku, prebavne motnje ali slabost.

Druga delitev vnetja žolčnika temelji na prisotnosti žolčnih kamnov. V večini primerov vnetja žolčnika so prisotni kamni, ki se zlahka premaknejo v žolčevod in povzročijo kopičenje žolča, žolčne kolike in druge zaplete, povezane z boleznijo.

Poleg kamnov v žolčniku in motenj odtekanja žolča lahko iz dvanajstnika v žolčnik zlahka vstopijo tudi bakterije, ki povzročajo vnetje.

10 % vnetij žolčnika ni povezanih z žolčnimi kamni, ampak so lahko posledica različnih strupenih snovi ali stanj po poškodbi ali operaciji.

Vnetje žolčnika, zlasti če ga ne zdravimo, lahko privede do različnih zapletov. Vnetje se lahko razširi na okoliška tkiva ali celo tvori tako imenovane adhezije. To je nenormalna povezava med žolčnikom in okoliškimi tkivi ali organi, ki je posledica vnetnih procesov.

Resen zaplet obsežnega vnetja žolčnika je pretrganje stene žolčnika in izlitje njegove vsebine. Posledica je nenadno in obsežno vnetje, ki ga je treba nujno zdraviti, saj ogroža življenje.

Zdravljenje je sestavljeno iz počitka, stradanja in protibolečinskih zdravil. Sčasoma se dieta za žolčnik spremeni v dieto z omejenimi maščobami. V hujših primerih se poseže po operaciji, tj. kirurški odstranitvi žolčnika.

Rak žolčnika

Karcinom žolčnika je razmeroma pogost rak prebavnega sistema. Nastane iz celic, ki so del notranje stene žolčnika. Pogosto vrašča v okoliške strukture in jih moti. V poznejših fazah bolezni se tumor razširi na jetra, črevo, trebušno slinavko in potrebušnico.

Začetni simptomi so subtilni in nespecifični. Bolniki lahko občutijo blage prebavne motnje. Pozneje se običajno pojavi bolečina v desnem boku, pod rebri. Bolezen lahko spremlja vnetje žolčnika. Kasneje se pojavijo izguba apetita, bruhanje, hujšanje in zlatenica.

Krvne preiskave lahko pokažejo kopičenje žolča ali povečanje bilirubina, rumenega barvila.

Diagnoza temelji predvsem na slikovnih metodah, ki lahko pokažejo povečanje jeter in prisotnost mas.

Med natančnejšimi preiskovalnimi metodami so slikovne metode - CT ali tako imenovani ERCP. To je preiskava, pri kateri se skozi bolnikova usta do žolčnih vodov vstavi posebna cevka s kamero.

Uporabi se tudi kontrastno sredstvo, ki nato na rentgenskem posnetku prikaže žolčne vode ali ovire oziroma različne tvorbe v žolčevodih.

ERCP se lahko uporabi tudi za odvzem vzorca tkiva, ki se nato pregleda pod mikroskopom. To se imenuje biopsija.

Kadar je bolezen odkrita zgodaj, se pogosto opravi kirurška odstranitev žolčnika in po potrebi odstranitev prizadetega jetrnega tkiva ali bezgavk.

Zdravljenje pogosto vključuje obsevanje in kemoterapijo. To je seveda odvisno od posameznega stanja. Prognoza, tj. verjetnost nadaljnjega razvoja bolezni, je odvisna predvsem od zgodnjega odkritja bolezni.