Zdravljenje in prehrana pri zgagi: kaj jesti in katera živila so neprimerna?

Zgaga je neprijetna in nadležna. Omejuje nas v vsakdanjem življenju in nam preprečuje, da bi pojedli vse, kar si želimo. Nekateri vzroki za zgago so začasni ali rešljivi. Drugi nam nalagajo prehranske omejitve.

Kaj jesti in česa ne jesti pri zgagi?
Kaj najbolje nevtralizira kisel želodec?

Zakaj se pojavi zgaga?

Neprijeten pekoč občutek v požiralniku in žrelu občutimo, ko se hrana in želodčne kisline iz želodca (gaster) vračajo navzgor. Želodčne kisline, zlasti klorovodikova kislina (HCl), dražijo sluznico požiralnika. Želodčni sokovi imajo kisel pH. Poleg HCl vsebujejo predvsem vodo, pepsin, gastrin, himozin in lipazo. Njihovo delovanje občutimo kot pekoče in če vztrajajo, lahko poškodujejo sluznico požiralnika.

Poseben zaplet poškodbe sluznice požiralnika je tako imenovani Barrettov požiralnik. Gre za poškodbo sluznice, pri kateri prvotno ploščati epitel nadomesti želodcu podoben epitel - metaplastični, cilindrični epitel. V hujših primerih lahko pride do krvavitve. Bolniki z Barrettovim požiralnikom imajo na območju poškodovane sluznice večje tveganje za razvoj raka.

Vzrok za refluks in pekoč občutek je zaradi različnih vzrokov motena antirefluksna pregrada. To tvori požiralnični sfinkter v svojem spodnjem delu na meji z želodcem (pars abdominalis).

Kaj nas peče?

Zgaga (piroza) je pravzaprav pekoč občutek v požiralniku zaradi vračanja želodčnih sokov in kislin, ki ga sprožijo. Požiralnik je prvi del samega prebavnega trakta. Je cevast mišičast organ, dolg približno 25 cm, ki se začne za ustno votlino in žrelom ter konča pred želodcem.

Stena požiralnika je sestavljena iz štirih plasti (tunica mucosa, tela submucosa, tunica muscularis, tunica adventitia). Sestavljajo jo gladke mišice, ploščati in cilindrični epitelij skupaj s kolagenskimi in elastičnimi vlakni, redko vezivno tkivo, mucinozne žleze.

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) - simptomi

Gastroezofagealni refluks prevajamo kot gastroezofagealni refluks. Gre za dejanski proces vračanja želodčne vsebine nazaj v požiralnik, ki ga strokovno imenujemo tudi regurgitacija. Glavni simptom je piroza (zgaga), ki posnema bolečine v prsih različnih etiologij (vzrokov). Ta povzroča slabost (pomanjkanje apetita) do vomitusa (bruhanja).

Zunajželodčni simptomi vključujejo hripavost, dražeč kašelj ob aspiraciji želodčne vsebine z zapleti, kot je pljučnica. Pogost je tudi laringitis zaradi kemičnega draženja grla. Če vsebina doseže ustno votlino, njena kemična sestava in pH povzročita grenak okus v ustih, neprijeten vonj, oslabitev zobne sklenine in večjo zobno gnilobo.

GERB spremlja zgaga in je lahko simptom zakisanosti želodca zaradi slabe prehrane in samega pH refluksata (vrnjene vsebine) ter motenj na ravni sfinktra. Sprožijo ga nekatere vrste zdravil in živil, pojavlja pa se tudi kot posledica drugih bolezni. Vendar je dejavnikov, ki k temu prispevajo, veliko več kot na primer nosečnost ali debelost.

Glavni vzroki za zgago

Vzroki za zgago so različni. Najpogosteje gre za kombinacijo povečane kislosti v želodcu z drugo boleznijo, kot je pielostenija. Motnja sfinktra povzroči vračanje sokov, povečana kislost pa pomnoži pekoč občutek. Vendar to še zdaleč ni edini vzrok in njihova kombinacija.

Bolezen želodca

Zgage lahko povzročijo ne le bolezni požiralnika, temveč tudi sosednjih organov, kot je želodec. V želodcu sama klorovodikova kislina nastaja z drugimi sestavinami, ki povzročajo pekoč občutek, ko dosežejo višje dele prebavnega trakta.

1. Gastritis in razjeda želodca sta dve bolezni, ki sta med seboj povezani. Pod vplivom različnih patogenov se želodčna sluznica spremeni in doživi vnetni proces. Je rdeča, ohlapna, prekomerno prekrvavljena in otekla. To se kaže z bolečino v predelu želodca, povečano kislostjo z možnostjo razjede želodca. Obe bolezni se lahko kažeta z zgago.

2. Rak želodca je maligna, rakava bolezen želodca. Pri nastanku imajo pomembno vlogo genetika, debelost, prehrana, kajenje ali alkohol. Kaže se z bolečino, pomanjkanjem apetita, ponavljajočim se bruhanjem. Bruhanje povzroči draženje požiralnika, njegovo pekočnost in posledične spremembe sluznice.

Pilorostenoza pogosto prizadene novorojenčke in otroke v zgodnjem otroštvu. Zanjo sta značilni hipertrofija in hiperplazija (obtolčenost tkiva) pilora - požiralnika (zgornjega dela želodca). Prevladujoči simptom je množično bruhanje, včasih s krvjo, dehidracija, oslabelost, slabo počutje, bolečine in pekoč občutek v požiralniku, vztrajna lakota ali redko blato.

Bolezni požiralnika

1. Rak požiralnika je zelo resna maligna bolezen, ki je dolgo asimptomatska. Prvi simptomi se pojavijo šele, ko tumor prizadene več kot dve tretjini požiralnika. Povzroča bolečine v prsih, motnje požiranja zaradi zožitve požiralnika in regurgitacijo vsebine. 2. Kemična sestava neustrezne prehrane je vzrok za pekoč občutek. Pojavlja se predvsem pri kadilcih, kroničnih alkoholikih in osebah z neustreznimi prehranskimi navadami (mastna, začinjena ali preveč slana hrana).

2. Infekcijski ezofagitis je vnetna bolezen požiralnika, katere povzročitelji so običajno virusi (citomealovirus, herpes virus) in mikotične okužbe (kandida). Ogroženi so ljudje z imunsko pomanjkljivostjo ali po pogostem zdravljenju z antibiotiki.

3. Korozivni ezofagitis je vnetna reakcija požiralnika ob zastrupitvi s kislinami in alkalijami. Gre za kemično poškodbo požiralnika. Običajno se takšno stanje pojavi ob naključni zastrupitvi. Kaže se z močno bolečino, poškodbo sluznice, zastrupitvijo, vnetjem, pekočimi občutki, slabostjo in bruhanjem. Nevarnost je v možnosti perforacije požiralnika in prehodu okužbe v prsno votlino.

4. Varice požiralnika so razširitev žilnega pleteža v požiralniku. Provokacijski vzrok sta pogosto alkohol in portalna hipertenzija (povečan tlak v jetrnem obtoku). Pri alkoholni poškodbi so pogosto združene z gastritisom, razjedo želodca, cirozo jeter ali alkoholno hepatopatijo, erozivnim procesom sluznice požiralnika in želodca. Kažejo se z bolečino, motnjami požiranja, neodzivnostjo, regurgitacijo, pekočino in v pozni fazi z njihovo rupturo z možnostjo krvavitve.

Živila, ki se jim je treba izogibati

1. Sladki hrani - pecivu, sladkarijam, čokoladi, sladkanim pijačam, kot je kola ...

2. Mastna in ocvrta živila - hitra hrana, čips, hamburgerji, pica, ocvrta svinjina, pa tudi drugo meso, vratovina, ocvirki, slanina, mast ...

3. Pretirano slana živila - soljeni arašidi, pretirano soljenje vseh živil na splošno

4. Pikantna živila - različne vrste začimb, pikantne omake, čili

5. Mlečni izdelki - mleko, zlasti polnomastno, in smetana (ter morda izdelki iz nje) poslabšujejo refluks. Nekateri ljudje zmotno verjamejo, da mleko pomaga, in ga še danes uporabljajo pri zgagi. Z njegovo nevtralizacijo morda za trenutek občutimo olajšanje, vendar na koncu prispeva k acidozi.

6. Alkohol negativno toksično vpliva na požiralnik, želodec in jetra.

7. Cigarete vsebujejo nikotin in rakotvorne snovi. Te škodujejo celotnemu organizmu, predvsem organom, s katerimi pride cigaretni dim v neposreden stik (ustnice, koža, ustna sluznica, grlo, požiralnik, želodec, grlo in dihalne poti).

8. Neredno/prekomerno prehranjevanje - prenajedanje obremenjuje prebavni trakt s kopičenjem toksinov, acidozo (zakisanjem telesa) in posledičnimi zapleti. Eden od teh je gastritis s postopnim nastajanjem razjed in refluksom.

Zdravila, ki povzročajo GERB

1. Aminophilinum je pripravek oziroma učinkovina pripravkov, ki se uporabljajo predvsem za zdravljenje bolezni dihal. Njihova glavna indikacija so bolezni dihal, kot sta astma ali bronhitis. Delujejo bronhodilatatorno - širijo bronhije. Pripravek je kontraindiciran pri boleznih prebavil, na primer pri odpovedi jeter ali krvavitvah v prebavilih. Neželeni učinki so neješčnost, bruhanje, zgaga in drugi.

2. Blokatorji kalcijevih kanalov se uporabljajo za zniževanje krvnega tlaka in zdravljenje angine pektoris ali, laično rečeno, bolečine v prsih. Povečajo dotok krvi v srčno mišico, s čimer izboljšajo pretok krvi in oskrbo s kisikom. Kot vsa zdravila imajo tudi blokatorji kalcijevih kanalov neželene učinke. Čeprav niso zelo pogosti, povzročajo težave z jetri, pankreatitis ali gastritis s posledičnim gastroezofagealnim refluksom. Te težave so redke, predvsem pri daljši uporabi zdravila.

3. Nitrati, znani tudi kot izosorbiddinitrat, izoket, monotap, olicard, se najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju angine pektoris. Povečajo pretok krvi v srčno mišico in s tem lajšajo bolečino v prsih. Sekundarno znižujejo krvni tlak. Med negativne učinke tako sodijo predvsem hipotenzija (nizek krvni tlak) z refleksno tahikardijo (hiter srčni utrip). Povzročajo tudi slabost, bruhanje, zgago in drugo.

Drugi vzroki

1. Nosečnost je eden glavnih vzrokov zgage pri ženskah. Na začetku se pojavi zaradi hormonskih sprememb, lahko spremlja celoten potek. Proti koncu nosečnosti je njen pojav posledica pritiska ploda na želodec in vračanja želodčne vsebine v požiralnik. Kakor koli že, pojavlja se zelo pogosto, skoraj pri vsaki nosečnici. Je celo med prvimi pokazatelji nosečnosti.

V prvih tednih so razlogi za zgago hormonski, natančneje zaradi hormona progesterona, ki spada med gestagene. Drugi razlog je tudi sprememba gibljivosti želodčne sluznice in pogostejše vračanje želodčnih sokov in kislin v požiralnik.

Ob koncu nosečnosti je plod že dovolj velik, da pritiska na sosednje organe. Pritiska tudi na črevesje, kar povzroča pogosto zaprtje, pa tudi na želodec. Ženske trpijo zaradi neješčnosti, slabosti, zgage in celo bruhanja.

2. Debelost je vzrok številnih bolezni, ki se včasih končajo s smrtjo. Povzroča tudi prebavne motnje, nenazadnje zgago. Obsežnost predvsem v trebušnem delu (želodcu) prekomerno pritiska na želodec in obremenjuje požiralnični sfinkter, zaradi česar se ta prekomerno odpre in kisline uhajajo v požiralnik.

Debelost kot taka pa je običajno posledica neustreznih prehranjevalnih navad, ki multiplicirajo refluks, zlasti če se nadaljujejo. Neustrezna živila so opisana zgoraj pri živilih, ki povzročajo refluks.

3. Ascites je kopičenje proste tekočine v trebušni votlini. Pojavlja se predvsem kot patološki proces pri primarni bolezni jeter. Najpogosteje ga opazimo pri alkoholikih kot tako imenovani "pajkov trebuh". Povečanje obsega trebuha, kot pri nosečnosti, povzroči utesnjenost, ki povzroča prebavne neprijetnosti v smislu zaprtja, dispepsije, slabosti, zgage, bruhanja.

Povečan pritisk pa ne vpliva le na organe prebavnega trakta, temveč tudi na primer na pljuča. Prizadeta oseba ima na primer težave z dihanjem, pogosteje se zadiha in je manj zmogljiva. Pritisk lahko vpliva tudi na mišično-skeletni sistem in splošno gibljivost.

4. Posledica stresa so številne težave, predvsem nespečnost, težave s koncentracijo, prebavne težave, kot so slabost, bruhanje, zgaga, zaprtje, driska ali prekomerno napihovanje in napenjanje.

Stres povzroča tudi povečano uživanje različnih snovi, kot so alkohol, cigarete, ter povečano uživanje različnih živil. Takšno prehranjevanje skupaj s stresnimi dejavniki je idealna kombinacija, ki sodeluje pri razvoju refluksa.

Kako preprečiti refluks?

Tako kot pri vseh boleznih in simptomih je najpomembneje preprečiti njihov nastanek. To je lažje in manj zahtevno kot poznejše zdravljenje in zatiranje simptomov. Pri gastroezofagealnem refluksu je treba zdraviti tudi osnovno bolezen in vzporedno z zdravljenjem nadzorovati nastale simptome. Za to lahko uporabljamo zdravila, pa tudi nekatera živila z zelo pozitivnim učinkom na prebavni trakt kot tak.

Zdravljenje z zdravili

Pri zdravljenju GERB-a se uporabljajo antacidi (iz latinske besede anti - proti, acidum - kislina). Zmanjšujejo kislost v želodcu tako, da nevtralizirajo klorovodikovo kislino in zmanjšujejo peptično aktivnost. S tem ščitijo sluznico želodca, dvanajstnika in požiralnika. Preprečujejo vnetja, razjede in neprijetno zgago.

Primerna živila

Živila, primerna pri zgagi, so predvsem živila z alkalnim pH - alkalizirajo. Ker kislina nastaja v želodcu in pri motnjah požiralnikovega sfinktra vstopa v požiralnik kasneje po ascendentni poti, je treba delovati predvsem v želodcu. Zaradi tega so enaka živilom, priporočenim pri želodčni razjedi.

Pravilen pitni režim - voda v telo prinaša pomembna hranila, po drugi strani pa iz telesa odplakne produkte celične presnove. Pomaga vzdrževati bazično okolje telesa, saj razredči odvečno kislost celic in jih ohranja v zdravem bazičnem stanju. Za vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnovesja telesa je najprimernejša šestvalentna voda s pH 8,5 - alkalna ali celo tako imenovana "živa voda". Pridobimo jo z elektrolizo pitne filtrirane vode. Pretočena voda iz pipe nima teh sposobnosti. Zmanjšujejo jo tudi dodane snovi, na primer klor (vodo iz pipe je treba pustiti stati ali jo pred pitjem prekuhati). Primerne so tudi nekatere vrste čajev.

• Spirulina je zelenomodra alga z alkalnim pH. Čisti želodčno sluznico, s čimer prispeva k pravilnemu delovanju želodca, in razstruplja telo. Tako zmanjšuje in zavira prekomerno nastajanje želodčne kisline ter zmanjšuje tveganje za refluks. Vsebuje veliko mineralov, kot so železo, silicij, kalcij, fitonutriente, encime, vitamine, klorofil in aminokisline. Alga chlorella pyrenoidosa, ki proizvaja prebavne encime, ima podobne učinke, vendar bolj vpliva na črevesno sluznico in njeno pravilno delovanje. Primernejša je za težave z blatom - zaprtje.
• Med zelenjavo, ki pomaga pri zdravljenju razjed in posledično gastroezofagealnega refluksa, spada brokoli, ki vsebuje vitamine B, C, E in provitamin A. Je vir železa in folne kisline ter betakarotena, kalcija, žvepla, cinka in fosforja. Uničuje bakterijo Helycobacter pylori, ki povzroča želodčne razjede in zgago.
• Paprika ima veliko vitaminov A, B, C, E, K, železa, folne kisline, karotenoidov, magnezija, kalcija in vlaknin. Vsebuje tudi kalij, ki pomaga pri ravnanju z vodo.
• Špinača je vir vitaminov A, B6, E, K, železa, kalcija, magnezija, folne kisline, L-askorbinske kisline, kobalamina, flavonoidov z antioksidativnim delovanjem. Je odličen pomočnik v boju proti zgagi, gastritisu ali razjedam.
• Zelje vsebuje vitamine B, B12, C, E in K, selen, kalij, železo, cink, kalcij, betakaroten, vlaknine. Velika količina vlaknin ugodno vpliva na prebavo, preprečuje nastanek želodčnih razjed, sok svežega zelja pa se uporablja pri zgagi.
• Zelena kot vir B-kompleksa vsebuje vse vitamine skupine B. Vsebuje tudi vitamine A, C, E in K. Med minerali so železo, cink, kalij, magnezij, krom, natrij, kalcij in jod.
• Korenje je nosilec vitaminov A, B, C, D, E, železa, kalcija in kalija. Pomaga pri presnovi, razstrupljanju telesa in pomaga pri pravilni prebavi ter tako preprečuje prekomerno kislost, vnetja, razjede in refluks.
• Krompir vsebuje vitamine B1, B2, B3, B5, B6, B9, C, K, PP, železo, kalij, cink, natrij, mangan, fosfor in kalcij. Krompir pozitivno vpliva na prebavo zaradi visoke vsebnosti vitamina C in ogljikovih hidratov. Prav ogljikovim hidratom dolgujemo občutek sitosti. Krompirjev sok se uporablja pri vnetju želodca, tudi kot preventiva pred razjedami in zgago.
• Avokado vsebuje vitamine A, B, C, E, K, ogromno kalija, železa, folne kisline, cinka, mangana, bakra, fosforja, tiamina, riboflavina ali niacina. Zaradi svojih pozitivnih protivnetnih učinkov je primeren v boju z že nastalo razjedo, gastritisom. Z zdravljenjem vnetnih procesov na želodcu blaži kislost in pomirja pekoč občutek v požiralniku.
• Grozdje ugodno vpliva na protivnetne in protikislinske lastnosti. Ena grozdna jagoda vsebuje 80 % vode, ogljikove hidrate, vitamine B6, C in E, med minerali pa železo, magnezij, kalcij, natrij, baker, mangan, fosfor. Obnavlja celično strukturo, pospešuje prebavo, prispeva k presnovi maščob in ima razstrupljevalni učinek.
• Marelice so vir betakarotena, kalija, fosforja, magnezija, kalcija, vitaminov A, B1, B2, B6, C in K. Obnavljajo celice, ugodno vplivajo na sluznico (tudi želodca in požiralnika), zlasti pri kadilcih. Na splošno pomagajo prebavnemu sistemu.
• Jabolka vsebujejo vitamine A, B, C, E, K, folno in pantotensko kislino, kalij, fosfor, magnezij in natrij. Razkužujejo ustno votlino, požiralnik, zaradi jabolčnih kislin telo znebijo toksinov, pomagajo pri zdravljenju bolezni jeter in žolčnika. Uravnavajo kislost želodca - preprečujejo njegovo povečano kislost in s tem preprečujejo refluksno bolezen. Pomembna so pri preprečevanju in zdravljenju povečane kislosti želodca, gastritisa, razvoja refluksa in želodčnih razjed.
• Breskve so vir vitaminov A, C, antioksidantov, kalija, magnezija, selena, cinka in vlaknin. Na telo delujejo razstrupljevalno (znebijo se škodljivih toksinov) in odvajalno. Čistijo prebavni trakt, pomagajo pri preprečevanju gastritisa, ezofagitisa, refluksa, razjede in spodbujajo hujšanje.
• Banana je eno najprimernejših živil, saj najmanj draži sluznico želodca in požiralnika. Je zaloga vitaminov A, B, C, E, K, niacina, folne in pantotenske kisline. Pomaga pri prebavi in je še posebej priporočljiva pri gastritisu, razjedah želodca in požiralnika. Iz prehrane kadilcev je ne smemo izpustiti, saj blaži abstinenčne simptome. Podobno se ji ne smejo izogibati odvisniki od alkohola, pri katerih je tveganje za zgoraj opisane bolezni večje.
• Borovnice vsebujejo vitamine A, B, C, E, K, železo, kalcij, natrij, cink, selen, mangan, magnezij, kalij, fosfor ter folno in pantotensko kislino. Delujejo protivnetno in razstrupljevalno. Pomagajo pri prebavi. So edine, ki blažijo bruhanje in tako preprečujejo večje tveganje za zgago.
• Regrat pomaga pri prebavi z razstrupljanjem želodčne sluznice, prispeva k njenemu pravilnemu delovanju in odstranjuje nevarne presnovne produkte. To preprečuje prekomerno zakisanje želodca in posledično zgago.

Pri gastritisu, ulkusni bolezni in GERB-u je treba dati prednost polnozrnatemu kruhu pred belim, pustemu mesu pred mastnim, pomembna pa je tudi priprava. Zelenjavo in sadje je najbolje uživati surovo. To ne velja za brokoli, ki ima povečano vsebnost žvepla, ki s kuhanjem izhlapi. Omenjena banana ali skuta delujeta blagodejno na želodec in požiralnik.