Vitamin K in K2: Kakšni so njegovi učinki? Kje v hrani ga najdemo?

Kaj sta vitamin K in vitamin K2? Kakšni so njegovi učinki in zakaj je pomemben za človeka? Kaj lahko povzroči pomanjkanje in presežek vitamina K in kateri naravni viri so na voljo v hrani?

Vitamin K naj bi bil ključni dejavnik pri strjevanju krvi.

Odkrili so ga že leta 1936, in sicer zahvaljujoč piščancem. Pri tistih, ki so jih hranili z nizko vsebnostjo maščob, je bila stopnja krvavitev bistveno višja. To je spodbudilo znanstvenike, da so raziskali njegov izvor.

Vitamin K se raztaplja v maščobah. V tem primeru se ni absorbiral v zadostni meri. Posledica tega je bila nizka sposobnost strjevanja krvi.

Ker je bil vitamin K ob odkritju povezan s strjevanjem krvi, je dobil ime iz nemške besede"koagulacija".

Vitamin K se v naravi pojavlja v dveh oblikah:

• Vitamin K1 - imenovan tudi filokinon
• Vitamin K2 - imenovan tudi menakinon

Vitamin K2 se glede na kemijsko strukturo nadalje deli na dva podtipa. S t. i:

• kratko verigo.
• dolgoverižnim

Vitamin K najdemo tudi v tretji, sintetični obliki kot vitamin K3. Ta oblika vitamina pa ima številne neželene učinke. Ti vključujejo hemolizo krvi (razgradnjo rdečih krvničk). Ima tudi toksične učinke na jetra.

V nekaterih publikacijah je omenjen tudi vitamin K4, ki je reducirana oblika vitamina K3.

Vitamina K1 in K2 ter njune funkcije v človeškem telesu

Vitamin K ima v našem telesu več učinkov. Čeprav se učinki vitamina K1 in K2 med seboj precej razlikujejo. Zato si bomo posebej ogledali učinke obeh.

Eden od najbolj znanih učinkov vitamina K1 je njegovo sodelovanje pri strjevanju krvi. Vitamin K1 sodeluje pri aktivaciji dejavnikov strjevanja krvi.

To so: - krvni faktorji, ki so povezani s krvnimi molekulami, kot je npr:

• koagulacijski faktor II - imenovan tudi protrombin
• koagulacijski faktorji VII, IX in X

ter beljakovini proti strjevanju krvi C in S.

Vitamin K se shranjuje in koncentrira predvsem v jetrih. Jetra zato služijo kot rezervoar tega vitamina. Vendar se vitamin K hitro porabi pri proizvodnji faktorjev strjevanja krvi.

Če ga ne dobimo s hrano (ali dodatki), na primer pri omejeni prehrani, se njegove zaloge izčrpajo v nekaj dneh.

Novorojenčki kmalu po rojstvu dobijo vitamin K1, bodisi v obliki enkratne injekcije bodisi dolgoročno z dajanjem v obliki kapljic v ustih. To zdravljenje preprečuje morebitne smrtonosne krvavitve zaradi pomanjkanja tega vitamina.

Ta krvavitev se lahko pojavi med:

• Ta pojav je redek. Običajno ga povzročijo zdravila, ki so jih matere jemale med nosečnostjo:
  • protiepileptična zdravila - karbamazepin, fenitoin, barbiturati
  • zdravila proti tuberkulozi - izoniazid, rifampicin
  • antibiotiki - cefalosporini
  • zdravila za redčenje krvi - varfarin

Brez profilakse z vitaminom K1 pa lahko pride tudi do te smrtno nevarne krvavitve

• V prvem tednu življenja novorojenčka - imenovana tudi klasična.

Vemo pa tudi, da

• pozno - ki se lahko pojavi med drugim tednom in šestim mesecem otrokove starosti.

Nizka raven vitamina K1 pri novorojenčkih je predvsem posledica nizkega prehoda vitamina K1 skozi posteljico.

K temu stanju prispevata tudi dejstvo, da materino mleko vsebuje zelo majhne količine vitamina K1, in nezrelost novorojenčkovega prebavnega trakta. To povzroča nizko absorpcijo.

Nedavne študije so pokazale, da ima vitamin K1 v našem telesu tudi antioksidativno delovanje. Vendar se to delovanje zmanjša zaradi delovanja varfarina.

Vitamin K prav tako pospešuje proizvodnjo ATP v mitohondrijih. To pomaga, kadar pride do motenj v delovanju mitohondrijev.

Vitamin K2 ima pomembno vlogo pri:

• bolezni srca in ožilja
• pri razvoju kosti in zdravljenju zlomov
• kroničnih ledvičnih boleznih
• in nekaterih vrstah raka.

Hkrati pomembno vpliva tudi na:

• bolezni jeter
• imunske reakcije našega telesa
• nevrološke bolezni
• pa tudi debelost

vitamin K2 in bolezni srca in ožilja

Odlaganje kalcijevih ionov v krvnih žilah je proces, ki povzroča bolezni v srčno-žilnem sistemu našega telesa.

Po sedanjih raziskavah zaščitni mehanizem našega telesa, ki preprečuje proces odlaganja kalcija v žilah, zagotavljajo posebne beljakovine. Te beljakovine pa so odvisne od vitamina K2. Zato ima vitamin K2 zaščitno funkcijo pri nastajanju kalcinacije žil.

Tudi po zdravljenju z vitaminom K2 so opazili izboljšanje elastičnosti krvnih žil, prišlo pa je tudi do nazadovanja otrdevanja arterij. V študijah so bolnike zdravili tudi z vitaminom K1, vendar se je učinek pokazal le pri vitaminu K2.

Še vedno potekajo številne študije pri bolnikih z različnimi boleznimi srca in ožilja. Zato je verjetno, da se bodo v bližnji prihodnosti pojavile še druge diagnoze, za katere bo priporočljiv vitamin K2.

Vitamin K2 in zlomi kosti

Zdaj je že dokazano, da vitamin K2 izboljšuje kakovost kosti. S tem se zmanjšuje tudi tveganje za zlome. Te ugotovitve potrjujejo številne študije z bolniki, starejšimi od 50 let.

Vitamin K2 je pomemben za razvoj kosti tudi pri otrocih, ki se rodijo s pomanjkanjem vitamina K2 zaradi genetske mutacije. V tem primeru je treba dajati prehranska dopolnila in zdravila, ki vsebujejo vitamin K2.

Hkrati še vedno potekajo nadaljnje študije, da bi natančneje pojasnili vlogo vitamina K2 pri razvoju, zdravju in vzdrževanju delovanja kosti.

Vitamin K2 in sladkorna bolezen

Študije so potrdile, da dolgotrajna uporaba prehranskih dopolnil z vitaminom K2 zmanjšuje tveganje za sladkorno bolezen.

Največja študija, v kateri je sodelovalo 38 000 moških in žensk, starih od 20 do 70 let, je pokazala, da je jemanje 10 μg vitamina K2 na dan zmanjšalo tveganje za sladkorno bolezen za 7 %.

Vendar pa natančen mehanizem, s katerim vitamin K2 zmanjšuje to tveganje, še ni pojasnjen.

Morda je povezan z aktivacijo osteokalcina z vitaminom K2. Osteokalcin deluje na celice beta trebušne slinavke in tako vpliva na proizvodnjo inzulina.

Posledično naj bi vitamin K2 vplival na presnovo glukoze.

Vitamin K2 in rak

V več študijah so vitamin K2 dajali kot dopolnilno zdravljenje bolnikom z rakom. Študije so pokazale, da je vitamin K2 preprečil rast in metastaziranje več linij rakavih celic.

V nekaterih primerih se je razvoj raka celo umiril ali pa so bolniki prešli v popolno remisijo.

Zanimivo je, da učinek vitamina K2 ni bil omejen na eno določeno vrsto raka. Njegov učinek so opazili pri več vrstah bolezni.

Vitamin K2 in bolezni jeter

Vloga vitamina K1 v jetrih je bila opisana že prej v tem članku. Kaj pa vitamin K2 in njegov vpliv na jetra? Zdi se, da ima vitamin K2 regenerativni učinek na jetrne celice. Prav tako vpliva na zorenje in nastajanje jetrnih celic iz matičnih celic.

In ker lahko zavira razvoj raka, se je izkazalo, da je učinkovit tudi pri raku na jetrih. Vitamin K2 je bil učinkovit v obeh primerih tega raka. Ne glede na to, ali je šlo za alkoholno ali nealkoholno cirozo jeter.

Podobno se razmišlja o njegovih pozitivnih učinkih tudi pri sami cirozi jeter.

Vitamin K2 in kronična ledvična bolezen

Pri kronični ledvični bolezni se pojavlja pomanjkanje vitamina K. Raziskave so pokazale, da je jemanje vitamina K2 izboljšalo delovanje ledvičnih arterij.

Hkrati je to zdravljenje preprečilo nadaljnje odlaganje kalcija (imenovano kalcifikacija) v ledvičnih arterijah. Oba procesa prispevata k izboljšanju delovanja ledvic.

Dokazano je bilo tudi, da zdravljenje z vitaminom K2 izboljša hitrost glomerulne filtracije.

Vitamin K2 in imunski sistem

Vitamin K2 je zmanjšal število aktiviranih celic imunskega sistema v primerjavi z vitaminom K1. Zato vitaminu K2 pripisujejo imunosupresivni učinek. Ta učinek bi lahko uporabili na primer pri atopijskem dermatitisu.

Vendar je to treba dodatno raziskati.

Vitamin K2 in nevrološke bolezni

V eni od raziskav so opisane znižane ravni vitamina K2 pri bolnikih z multiplo sklerozo v primerjavi z zdravimi prostovoljci.

Opisana je bila tudi funkcija vitamina K2 pri diferenciaciji nevronov in njegov vpliv na zaščito možganskih celic.

Ravni vitamina K2 so bile povezane tudi z nevrološkimi krči in poškodbami optičnega živca. Te študije tako kažejo na zelo pomembno vlogo vitamina K2 ne le pri nevrološkem razvoju, temveč tudi pri njegovih boleznih.

Vitamin K2 in debelost

V študijah, opravljenih na ljudeh, so ob jemanju prehranskih dopolnil z vitaminom K2 ugotovili izboljšanje telesne teže. Izboljšali so se tudi drugi parametri, npr:

• obseg pasu - izračun razmerja med obsegom pasu in bokov
• telesna zgradba
• količina visceralne maščobe
• napredovanje sladkorne bolezni

Na splošno lahko rečemo, da vitamin K2 pozitivno vpliva na presnovo glukoze in maščob. Vendar so tudi v zvezi s tem potrebne nadaljnje raziskave.

Vitamina K1 in K2 ter njuna prisotnost v hrani

Vitamin K1

Vitamin K1 se nahaja predvsem v zeleni listnati zelenjavi in zelenih delih rastlin. Manj ga je v zelenem sadju.

Vitamin K2 proizvajajo bakterije, zato ga najdemo predvsem v živilih, ki pri proizvodnji uporabljajo bakterije - v fermentiranih izdelkih.

Glavni viri vitamina K1 so:

• Zelenjava, npr:
  • špinača - 96,7 µg/100 g
  • kislo zelje - 22,4 µg/100 g
  • zelje - 75,3 µg/100 g
• Sadje, ki vključuje:
  • avokado - 15,7 do 27 µg/100 g
  • kivi - 33,9 do 50,3 µg/100 g
  • zeleno in rdeče grozdje - 13,8 do 18,1 µg/100 g

Vendar se pojavlja tudi v:

• rdeči pesi - 568 µg/100 g
• ohrovtu - 75,3 µg/100 g
• brokoli - 146,7 µg/100 g
• pražena soja - 57,3 µg/100 g
• ali korenčkovem soku - 25,5 µg/100 g

Poleg zgoraj navedenega sadja lahko vitamin K1 dobimo tudi iz:

• borovnice - 14,7 do 27,2 µg/100 g
• robid - 14,7 do 25,1 µg/100 g
• suhe fige - 11,4 do 20,0 µg/100 g
• pa tudi suhih sliv - 51,1 do 68,1 µg/100 g

Med predstavniki med oreščki so njihov vir:

• pinjole - 33,4 do 73,7 µg/100 g
• indijski oreščki - 19,4 do 64,3 µg/100 g
• in pistacije - 10,1 do 15,1 µg/100 g

Drugo sadje in oreščki vsebujejo zelo majhne količine vitamina K1.

Vsebnost vitamina K v mesu in ribah ni odvisna le od vrste živali, temveč tudi od izvora mesa.

Najpomembnejši viri vitamina K1 v mesu so:

• jelenov file - 2,4 µg/100 g
• goveja jetra - 2,3 µg/100 g

Med ribjimi viri so z vitaminom K1 najbogatejše naslednje vrste:

• skuša - 0,5 µg/100 g
• ali celo jegulja - 1,3 µg/100 g

Vitamin K1 je v maščobi topen vitamin, zato se njegova absorpcija z zaužito hrano poveča pri prehrani, bogati z maščobami.

Vitamin K se absorbira v tankem črevesu, nato pa se s krvjo prenese v jetra.

Jetra prevzamejo vitamin K1 in ga hitro izgubijo iz krvnega obtoka. Jetra s pomočjo vitamina K1 sintetizirajo faktorje strjevanja krvi.

Nasprotno pa vitamin K2 ostane v krvnem obtoku dlje in ga prevzame kostno in žilno tkivo.

Vitamin K2

Kar zadeva vitamin K2, so glavni vir vitamina K2 fermentirani izdelki, pa naj gre za meso ali mlečne izdelke.

Največjo količino vitamina K2 (985 ng/g) najdemo v natto, japonskem živilu, ki se proizvaja s fermentacijo soje z bakterijami.

Poleg fermentiranih izdelkov vitamin K2 najdemo tudi v:

• piščančjem mesu - 10,1 µg/100 g
• jajčnih rumenjakih
• trdih sirih
• kislem zelju
• goveje meso - 1,9 µg/100 g
• vendar tudi v lososovem mesu

Poleg zgoraj naštetih živil vsebujejo veliko vitamina K2 tudi naslednja živila:

• goveja jetra - 11,2 µg/100 g
• in svinjska jetra - 1,8 µg/100 g

Ribe so najbogatejše z vitaminom K2:

• podobno kot vitamin K1, jegulja - 63,1 µg/100 g
• morska plošča - 5,3 µg/100 g
• losos - 0,6 µg/100 g

Vendar vitamin K2 proizvajajo tudi naše črevesne bakterije v prebavnem traktu.

Živila, ki vsebujejo tako vitamin K1 kot vitamin K2

Kislo zelje je najbolj idealen vir obeh oblik vitamina K1 in K2.

• K1: 22,4 µg/100 g
• K2: 5,5 µg/100 g

Količina vitamina K v siru je odvisna od različnih proizvodnih dejavnikov, med katerimi je tudi čas staranja.

To je predvsem posledica dolžine fermentacijskega procesa, pa tudi vrste uporabljenih bakterij.

Vendar je treba upoštevati, da nobenega od sirov ni mogoče obravnavati kot samostojen vir vitamina K2.

Med evropskimi siri je bila največja vsebnost vitamina K1 ugotovljena v vrstah:

• Roquefort - 6,56 µg/100g
• Pecorino - 5,56 µg/100g
• Brie - 4,55 µg/100g
• pa tudi druge sorte

K2 so ponovno vsebovale predvsem:

• Munster - 80,1 µg/100 g
• Camembert - 68,1 µg/100 g
• Gamaloste - 54,2 µg/100 g
• pa tudi Ementhal in Roquefort

Vitamin K in njegov dnevni vnos

Dnevni vnos vitamina K1 ni natančno opredeljen.

Pri moških se giblje med 65 µg/dan in 120 µg/dan.

Pri ženskah je med 55 µg/dan in 90 µg/dan.

Raziskave kažejo, da dnevni vnos vitamina K1 s hrano povsem zadostuje za pokritje priporočenega dnevnega vnosa. V številnih primerih je ta vnos višji od priporočenega dnevnega vnosa.

Pomanjkanja vitamina K1 pri zdravih odraslih še niso opazili.

Vendar je vnos vitamina K2 s hrano nezadosten. S hrano dobimo le približno 25 % priporočenega dnevnega vnosa.

Zato je priporočljivo povečati vnos vitamina K2 s prehranskimi dopolnili in zdravili.

Vendar trenutno ni natančnega referenčnega dnevnega vnosa vitamina K2.

Pri vnosu s hrano ni bilo opaženih neželenih učinkov. Čeprav obstaja bojazen, da bo prevelik vnos povzročil prekomerno strjevanje krvi, je ravno obratno.

Izjemno visoki odmerki vitamina K so pri ljudeh povzročili hipoprotrombinemijo (zmanjšana sposobnost tvorbe krvnih strdkov). Pri živalih so visoki odmerki povzročili krvavitve in posledično anemijo.

Na splošno lahko neželeni učinki vključujejo manjše prebavne motnje. Poročali so o kožnih izpuščajih pri uporabi dodatkov vitamina K2, ki so po zdravljenju izginili.

Vendar je treba upoštevati, da ima sintetična oblika vitamina K - vitamin K3 - številne resne neželene učinke. Ti so predvsem posledica njegove kemične strukture.

Vitamin K in zdravila za redčenje krvi

Varfarin, zdravilo za redčenje krvi, spada v skupino tako imenovanih kumarinskih peroralnih antikoagulantov.

Warfarin so prvotno uporabljali kot strup za podgane. podgane so po zaužitju tega zdravila izkrvavele do smrti.

Varfarin deluje kot antagonist vitamina K.

Z zaviranjem pretvorbe vitamina K moti nastajanje dejavnikov strjevanja krvi. Posledica tega delovanja je torej zmanjšano nastajanje dejavnikov strjevanja krvi. Končni rezultat je njegov antikoagulacijski učinek.

Vendar pa varfarin ne vpliva na delovanje koagulacijskih dejavnikov, ki že nastajajo v našem krvnem obtoku (dejavniki II, VII, IX in X). Zato se njegov učinek v celoti pokaže šele po izčrpanju obstoječih dejavnikov strjevanja krvi.

Vpliv prehrane, bogate z vitaminom K, na delovanje varfarina je že dolgo znan.

Zlasti prehrana z veliko zelene zelenjave, različne redukcijske diete in uporaba dodatkov vitamina K so prispevali k neuspešnosti antikoagulantnega zdravljenja.

Količina zaužitega vitamina K je bila od 25 do 6 000 μg/dan.

Druga študija je potrdila, da so imeli bolniki, ki so prejemali več kot 250 µg/dan vitamina K, zmanjšano občutljivost na zdravljenje z varfarinom. Jemanje ene tablete z 250 µg ni vplivalo na učinek varfarina pri bolnikih, ki so bili že stabilno zdravljeni s tem zdravilom.

Zdravljenje, ki je trajalo dlje kot en teden, pa je že vplivalo na učinek varfarina. Zato je bilo treba povečati odmerek varfarina.

Vendar je treba biti previden tudi pri multivitaminskih pripravkih, ki v mnogih primerih vsebujejo tudi vitamin K. Bolniki, ki jemljejo varfarin, morajo biti zato pri njih previdni. Ne glede na to, ali ste začeli jemati multivitaminske pripravke, jih jemljete ali ste jih pred kratkim prenehali jemati.

O tem, da začenjate ali jemljete antikoagulantno zdravljenje, je treba obvestiti tudi lečečega zdravnika.

Mnogi bolniki, ki jemljejo varfarin, pa imajo zelo nizko raven vitamina K. To je predvsem posledica prehranskih omejitev.

Vendar pa so študije potrdile, da če so v našem telesu nizke koncentracije vitamina K, lahko vnos že majhnih odmerkov vitamina K močno vpliva na učinek varfarina.

Zato se pri bolnikih z antikoagulanti počasi opuščajo diete z nizko vsebnostjo vitamina K. Idealno je slediti ustaljenemu prehranskemu režimu.

V zadnjih letih pa so raziskali tudi genetsko zasnovo posameznika. Izkazalo se je, da tudi ta vpliva na antikoagulacijski učinek vitamina K. Preprosto povedano, če dva bolnika hkrati vzameta enako količino varfarina in vitamina K, je odziv njunega telesa lahko različen.

Na koncu bi radi opozorili, da je vitamin K znan že več kot 80 let, predvsem zaradi svoje pomembne funkcije pri strjevanju krvi.

Številni učinki različnih oblik vitamina K še niso povsem pojasnjeni, zato ima zagotovo še vedno velik potencial v smislu različnih vrst bolezni in njihovega zdravljenja.