Uhajanje urina v nosečnosti in po porodu: kaj ga povzroča? 3 vaje, ki jih lahko naredite doma

Inkontinenca pomeni spontano nenadzorovano uhajanje urina. Tema inkontinence je običajno tabu, vendar je to pogost pojav, s katerim se lahko ženska sreča med nosečnostjo.

Zakaj pri ženskah prihaja do uhajanja urina, kako se je mogoče boriti proti inkontinenci in številne druge zanimive informacije najdete v članku.

Uhajanje urina v nosečnosti

Ženska je med nosečnostjo podvržena številnim hormonskim spremembam. Razvijajoči se otrok v materinem trebuhu fiziološko širi stene maternice in s svojo prostornino utesnjuje okoliške organe v votlini.

V večini primerov rastoči otrok pritiska na mehur, ki je v neposredni bližini maternice.

Mehur ima pod stalnim pritiskom maternice manjšo kapaciteto. Posledica tega je občutek, da je treba urinirati, ko je le delno poln. V nekaterih primerih lahko kopanje otroka povzroči uhajanje urina zaradi oslabljenih sten mehurja.

Običajno pa gre za nekaj kapljic urina.

Na začetku nosečnosti lahko ženska doživi pogost občutek za uriniranje. Ta pojav je tudi posledica povečane prekrvavitve organov male medenice. Do neke mere se spremeni kot, pod katerim sta stisnjena mehur in sečnica.

Inkontinenca v nosečnosti pa prevladuje v tretjem trimesečju nosečnosti zaradi znatnega povečanja maternice in otroka.

Približno 30 % žensk se v nosečnosti sooča z inkontinenco.

Zaradi stalnega pritiska in rasti maternice mišice medeničnega dna posledično postanejo ohlapne in sproščene. Sfinkterji (zapiralke) postanejo rahlo ohlapni in nosečnica v določenih situacijah doživlja inkontinenco.

To so predvsem trenutki, kot so kašljanje, kihanje, smeh ali skakanje.

Najpogosteje gre za uhajanje le nekaj kapljic urina. V nekaterih primerih pa se lahko težava z inkontinenco pojavi z večjo intenzivnostjo. V hujših primerih lahko pride do rahlega uhajanja blata.

Nosečnost, oslabljena odpornost in pogosto uriniranje so povezani tudi s tveganjem za nastanek okužbe ali vnetja sečil. Zato je priporočljivo redno urinirati, čim prej obiskati stranišče in upoštevati načela intimne higiene.

Če se pri ženski med nosečnostjo pojavi inkontinenca, se je treba posvetovati z zdravnikom, ki bo priporočil ustrezno zdravljenje.

Pojav inkontinence je individualen in odvisen od številnih dejavnikov. V blagi obliki pa je pogosta tudi pri zdravih ženskah brez določene predispozicije.

Za inkontinenco ne trpi vsaka nosečnica, prav tako se uhajanje urina ne pojavlja pri vsaki ženski ob istem času. Pojavi se lahko na začetku nosečnosti, ob koncu nosečnosti ali tik pred porodom, včasih celo po samem porodu.

Dejavniki, ki povečujejo pojavnost inkontinence v nosečnosti:

• Višja materina starost
• Večkratni porodi
• Genetski dejavnik
• Oslabljeno medenično dno
• Neravnovesje mišic v medeničnem predelu
• Pogosta vnetja mehurja
• Uroginekološke operacije
• Izpostavljenost stresu
• sladkorna bolezen
• Bolezni hrbtenice in hrbtenjače

uhajanje urina po porodu

Naslednja prekomerna obremenitev medeničnih organov po nosečnosti je sam porod. Žensko telo je fiziološko vnaprej pripravljeno na potek poroda in poznejše okrevanje.

Zaradi prekomernega pritiska v drugem porodnem kanalu v fazi iztisa se poveča pritisk na mehur.

Mišice medeničnega dna in nožnične votline morajo biti dovolj napete, da lahko porod poteka brez zapletov.

V nekaterih redkih primerih lahko med porodom pride do prekinitve živcev, ki nadzorujejo mehur, do poškodbe mišic medeničnega dna ali do pomoči pri porodu s posebnimi kleščami. To lahko posledično povzroči poporodno inkontinenco.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za zdravje je pri ženskah, ki rodijo naravno vaginalno, 50 % večja verjetnost za nastanek poporodne inkontinence kot pri ženskah, ki rodijo s carskim rezom.

Vendar so s carskim rezom povezani tudi drugi zapleti. O ustreznem načinu poroda se morate posvetovati z zdravnikom.

Po porodu se v času šestega tedna razmerja trebušne votline in male medenice ponovno spremenijo. Zmanjšujoča se maternica postopoma doseže svojo prvotno velikost.

Potrebno je upoštevati zdravniška navodila, določeno spremembo življenjskega sloga in uporabljati poporodne vaje - rehabilitacijo za krepitev medeničnega dna in odpravo diastaz trebuha.

Dejavniki, ki povečujejo pojavnost poporodne inkontinence:

• Povečana materina starost
• Večkratni porodi
• Velika telesna teža otroka
• Visoka predčasna porodna teža, visoka porodna teža dvojčkov, trojčkov
• Ohranjanje nosečniške telesne teže po porodu
• Uroginekološke operacije
• Fizično delo matere med nosečnostjo
• Duševni stres
• Sladkorna bolezen
• Bolezni hrbtenice in hrbtenjače
• Oslabljeno medenično dno
• Mišično neravnovesje v predelu medenice

Možnosti zdravljenja urinske inkontinence

O vadbi med nosečnostjo se je treba posvetovati z ginekologom zaradi individualnega zdravja ženske, stopnje nosečnosti, položaja otroka, anamneze in morebitnih zdravstvenih zapletov.

Za rehabilitacijo v nosečnosti izberemo preproste, nezahtevne vaje. Njihov namen je okrepiti, aktivirati in ozavestiti medenično dno, razbremeniti preobremenjene mišice vratne hrbtenice in seznaniti pacientko z ergonomijo gibanja.

Zdravljenje inkontinence v nosečnosti in po porodu je odvisno od njene oblike in resnosti. Če gre za blago uhajanje urina zaradi fiziološke rasti maternice ali zaradi kratkega poporodnega obdobja, je treba uporabiti pripomočke za inkontinenco.

Pri lažjem uhajanju so uporabni inkontinenčni vložki in hlačke. To so sodobni, diskretni pripomočki, ki so vpojni ter ščitijo pred vonjem in vlago. Široka ponudba omogoča, da ženska izbere ustrezno možnost glede na velikost in stopnjo inkontinence (vpojnosti).

Glavni ključ do zdravljenja poporodne inkontinence so posebne vaje za krepitev medeničnega dna.

Poporodna rehabilitacija vključuje krepitev mišic medeničnega dna, krepitev trebušne stene in sredine telesa, učenje pravilnega dihanja in odpravljanje gibalnih neravnovesij v predelu medenice.

Cilj vaj je odpraviti morebitni prolaps (spuščanje) organov izločalnega sistema, okrepiti medenično dno in okrepiti mišice zapiralke, vključno z sečnico.

Fizioterapevti učijo ženske posebnih, a preprostih vaj za aktivacijo medeničnega dna. Med tistimi, ki so dobro znane širši javnosti, so Keglove vaje ameriškega zdravnika, ginekologa Arnolda Kegla.

Osredotočajo se na izolirano aktivacijo ženskih mišic medeničnega dna.

Druga možnost je vadba samih mišic mehurja, ki jo bo zdravnik pacientki razložil na prilagojen način. Cilj je postopno podaljševanje časa med uriniranjem ob hkratnem ozaveščanju mišic medeničnega dna in sfinktrov.

Za krepitev in ozaveščanje medeničnega dna se uporabljajo tudi vibracijski intravaginalni pripomočki. Njihov namen je aktivirati mišice sfinktra ter povečati občutljivost in ozaveščenost tega področja.

O njihovi uporabi se je treba posvetovati z ginekologom, saj v nosečnosti in v obdobju kmalu po porodu niso primerne.

Možnost kirurškega zdravljenja je indicirana predvsem pri ženskah, pri katerih konzervativno zdravljenje ni bilo uspešno. To so primeri, ko je stalno prisotno zmanjšanje organov in medeničnega dna, visoka stopnja inkontinence, uhajanje blata in drugi s tem povezani zdravstveni zapleti.

Izbira in vrsta specifičnega kirurškega posega sta vedno individualni. Izbira kirurškega posega je odvisna tudi od ponavljajoče se načrtovane nosečnosti.

Oslabljeno medenično dno

Medenično dno je skupina mišic, ki tvorijo pokrov medenične votline. Njihova naloga je vzdrževati pravilen položaj, stabilnost in gibljivost organov male medenice (spolnega, izločalnega in prebavnega sistema).

Medenično dno ima veliko vlogo tudi pri dejanskem delovanju organov. Za žensko je medenično dno zelo pomembno med nosečnostjo, porodom in pri doživljanju spolnosti.

Pomoč za aktivacijo medeničnega dna.

Priporočljivo je, da mišice medeničnega dna pred nosečnostjo ohranite močne in funkcionalne. S tem zmanjšate tveganje za inkontinenco, zaplete po porodu in tudi pospešite čas okrevanja.

Preventiva za zmanjšanje tveganja inkontinence

Preventiva za zmanjšanje tveganja uhajanja urina med nosečnostjo in po njej se začne že pred samo nosečnostjo.

Priporočljivo je imeti aktivno in funkcionalno medenično dno, stabilno sredino telesa in veliko telesne dejavnosti.

Priporočljive so spremembe življenjskega sloga, kot so omejitev kajenja, nadzor telesne teže, strokovno zdravljenje morebitnih bolezenskih stanj in nenazadnje odprava okužb sečil.

V telesno dejavnost je priporočljivo vključiti vaje, usmerjene v medenično dno in medenični predel, da se odpravi poznejša oslabitev mišic sfinktra v nosečnosti.

3 preproste vaje, ki jih lahko izvajate doma za aktivacijo medeničnega dna

Aktivacija in sprostitev medeničnega dna

Začetni položaj je leže na hrbtu, spodnji deli nog so pokrčeni v kolenskih sklepih, stopala pa prilepljena na podlogo. Glava je v podaljšku hrbtenice, ramena pa ležijo ohlapno na podlogi stran od ušes.

Namen vaje je izolirano krčenje medeničnega dna.

Ženska se poskuša zavedati in potegniti mišice medeničnega dna navznoter ter jih za trenutek zadržati z enakomernim dihanjem v trebušno prepono.

Nato mišice medeničnega dna sprosti. Pri aktivaciji medeničnega dna je priporočljivo skrčiti vsako mišico zadnjice posebej in med vajo nežno pokrčiti medenico.

Krčenje in poznejše sproščanje mišic lahko nadzorujemo z dlanjo, položeno pod zadnjico.

Pazite, da med izvajanjem vaje ne zadržite diha in da ne otipate območja medeničnega dna.

Glute bridge z aktivacijo medeničnega dna

Osnovni položaj je enak kot pri prejšnji vaji. Kolena so pokrčena, lopatice počivajo na blazini, hrbtenica je prilepljena na mehko blazino. Kolenski sklepi so v ravni širini kolčnih sklepov. Roki sta ohlapno položeni ob telesu, dlani navzdol.

Roke so ohlapno položene na blazino stran od ušes. Medenica se postopoma dviguje in podpira proti stropu. Lopatici ostaneta podprti ves čas vaje.

V položaju zgornjega mostu pride do izoliranega krčenja mišic medeničnega dna in aktivacije glutealnih mišic.

Ženska ostane v tem aktiviranem položaju nekaj sekund in prosto diha v trebušno prepono.

Z izdihom se ženska ponovno spusti na podlogo in sprosti aktivirane mišice.

Pazite na zadrževanje diha med vadbo in nezadostno aktivacijo medeničnega dna.

Stoj z aktivacijo in sprostitvijo medeničnega dna

Začetni položaj je rahlo razkoračen stoječi položaj, pri čemer teža telesa enakomerno počiva na obeh stopalih. Prsti stopal kažejo rahlo narazen. Hrbet je v ravnem, iztegnjenem položaju, glava pa v namišljenem podaljšku. Ramena so ves čas spuščena stran od ušes.

Vadeči položi dlani na zadnjico. Dihanje je med vajo enakomerno. Medenično dno se aktivira, globoke notranje mišice medenice se skrčijo navzgor (navznoter).

Izolirana je tudi aktivacija in krčenje glutealnih mišic.

Ženska gladko diha in poskuša nekaj sekund preprečiti aktivacijo mišic.

Nato se aktivirane mišice sprostijo in pride do prijetnega sproščanja napetosti in sprostitve.