To si morate ogledati! Preizkušeni nasveti: kako se spopasti z jesensko depresijo?

Vremenske spremembe lahko pri občutljivejših ljudeh zaradi neprilagojenosti povzročijo pretirano utrujenost, izgubo energije in vitalnosti, večjo zaspanost in splošno slabo razpoloženje. Vendar to ni bolezen v pravem pomenu besede.

Gre za tako imenovano jesensko depresijo, ki je povezana s prilagajanjem telesa na vremenska nihanja, ki so jeseni najbolj pestra. Lahko tudi poslabša že obstoječo depresijo.

Depresija prizadene veliko več ljudi, kot bi si mislili. Jeseni se njeni simptomi povečajo, poveča pa se tudi število samomorov.

Zakaj je tako?

Kaj prinaša jesen?

Jesen je eden od štirih letnih časov in predstavlja prehod iz poletnih v zimske mesece. Astronomsko se začne z jesenskim enakonočjem.

Konča se z zimskim solsticijem, ki na severni polobli nastopi okoli 21. decembra, na južni pa okoli 21. junija. Ker se gregorijanski koledar ne ujema s položajem Zemlje v orbiti, se lahko datuma enakonočja in solsticija razlikujeta za en dan.

Ljudje, ki živijo na ekvatorju, nikoli ne doživijo jeseni.

Jesensko vreme

Po poletju, obsijanem s soncem, se postopoma ohladi in nastopi živahna jesen. Za jesen so značilne nižje temperature, več padavin, spremembe zračnega tlaka in vlage, ki povzročajo pogoste megle, menjave front in spremembe vremenskih razmer ter krajši dnevi in daljše noči.

V primerjavi s poletnimi meseci se zdi, da je jesen bolj žalosten letni čas.

Vpliv sprememb na človeško telo

Človek se je moral že od davnih časov prilagajati različnim razmeram. v preteklosti je bilo to predvsem zaradi samega preživetja. vendar se moramo skozi razvoj človeštva še vedno prilagajati spremembam, ki imajo neverjetno hiter tempo.

To je evolucijski proces prilagajanja. Poleg tega se v času življenja prilagajamo različnim spremembam na delovnem mestu ali v življenju. Manj pomembne, a stalne spremembe zadevajo tudi vreme, ki dokazljivo vpliva na človekovo zdravje in psiho.

Prizadene bolj občutljive ljudi (meteosenzitivne).

Jesenska depresija - miti in dejstva

Dejstvo ostaja, da imajo vremenske spremembe določen vpliv na človeški organizem. Na jesensko in zimsko obdobje natančneje vplivajo pomanjkanje svetlobe, različne spremembe vremenskih razmer in pomanjkanje vitaminov v teh obdobjih.

Mit je, da jesen nujno pomeni depresijo. Pri velikem številu ljudi avtoagresija bolj kot zgoraj omenjeno povzroča depresivne simptome.

Pomanjkanje svetlobe

Sončna svetloba, natančneje UV-sevanje, povzroča sintezo vitamina D in posledično proizvodnjo serotonina - hormona sreče.

Krajši dnevi in deževno vreme povzročajo manj svetlobe in sončne svetlobe. Tako se proizvaja manj vitamina D, kar vodi v slabo razpoloženje in depresijo.

Inverzija

Inverzija je meteorološki pojav, ki vpliva na temperaturo zraka. Natančneje, inverzija pomeni višjo temperaturo zraka na velikih nadmorskih višinah in nižjo temperaturo zraka na majhnih nadmorskih višinah. Zrak na velikih nadmorskih višinah ima manjšo gostoto kot zrak na majhnih nadmorskih višinah.

Temperaturne inverzije obremenjujejo predvsem bolnike z boleznimi srca in ožilja ter težavami z dihali.

So gojišče za mikroorganizme, zato se jeseni poveča število okužb. Skupaj z zmanjšano odpornostjo zaradi pomanjkanja vitaminov je to obdobje, ki se kaže v povečanem številu bolezni.

Spremembe vlažnosti

Ko se poveča vlažnost, se poslabša togost mišic, kar najbolj prizadene bolnike z obolenji mišic, kit in hrbtenice. Posledica togosti je bolečina ali mravljinčenje v določenem delu telesa.

Povečana vlažnost povzroči ali poslabša otekanje, kar negativno vpliva na astmatike, srčne bolnike in bolnike z žilnimi boleznimi.

Na psihološkem področju lahko opazimo povečanje stresa, utrujenost, slabo počutje, neučinkovitost, nespečnost in povečano depresijo.

Spremembe zračnega tlaka

Spremembe barometričnega tlaka (tlaka, ki ga povzroča zrak v okolju) nedvomno vplivajo na naše zdravje. Mehanizem njihovega učinka ni povsem pojasnjen, vendar je povezava jasna. Spremembe tlaka vplivajo predvsem na fizično zdravje.

Tega se še posebej zavedajo bolniki s kroničnimi bolečinskimi boleznimi, kot so revmatizem, vnetne bolezni mišic in sklepov, onkološke bolečine, bolečine v hrbtu in migrene.

Jesen s seboj prinaša spremembe tlaka, ki poslabšajo omenjene bolezni. Največkrat gre za boleča stanja, ki posledično vplivajo na psihično stanje duha posameznika. Vsaka bolečina povzroči slabo razpoloženje, depresijo.

Moč sugestije in občutljivi posamezniki

Jesen na splošno velja za obdobje depresije in večjega števila samomorov.

Ta neresnična informacija ni nova in že vrsto let kroži po informacijskih tokovih, zato jo večina ljudi pozna. Že samo dejstvo, da prihaja jesen in z njo stopnjevanje depresije, je negativna informacija, ki negativno vpliva na človekovo duševno stanje. V večini primerov lahko ta začetna negativnost vpliva na splošno razpoloženje osebe.

Ko si sami sugeriramo, da je tako, bo tudi tako. Moč misli in moč sugestije pri človeku je neverjetno velika. Zato smo včasih za svojo žalost do neke mere krivi sami.

Jesen s seboj prinaša spremembe, na katere se odzovejo zlasti meteosenzitivni posamezniki. Vendar te niso niti približno tako hude, da bi povzročile depresijo. Pri nastanku depresije sodelujejo drugi dejavniki in običajno so to sprožilci. Jesensko vreme jo lahko poslabša, vendar je nikoli ne povzroči.

Predlog

Sugestija, iz latinske besede suggestio, je dražljaj, ki povzroči impulz (reakcijo).

S sugestijo običajno mislimo na izjavo (na primer, da je jesen obdobje depresije), ki je oblikovana in vložena v misli ljudi, da bi povzročila prvotno predviden učinek ali izid. Pojav, ki ga nekdo predlaga, se zgodi (ljudje, bodo jeseni depresivni, k čemur jih vodi prvotna informacija).

Delitev sugestije:

1. Sugestija je lahko od drugih ljudi, ki skušajo manipulirati z osebo ali, teoretično, z "žrtvijo" z njo. Ta pojav pogosto opazimo v svetu oglaševanja.
   Podjetje, ki prodaja nek izdelek, bo z oglaševanjem in pozitivnimi informacijami (ki niso vedno resnične) o izdelku tako manipuliralo s svojimi potencialnimi strankami, da jih bo pripravilo do nakupa izdelka. Ljudje, ki so nagnjeni k prevzemanju idej drugih, so bolj ogroženi. Ta pojav se imenuje sugestibilnost.
   Prizadene predvsem otroke ali ljudi z nizko samozavestjo in inteligentnostjo.
2. Avtosugestija pomeni, da si oseba sama sugerira bodisi negativno bodisi pozitivno misel.
   Na podlagi začetne sugestije se izvede naslednje dejanje. Zaključek je takšen, kot je oseba prvotno pričakovala. Avtosugestija je nevarna zlasti za negativne ljudi, ki nenehno pričakujejo negativen izid. Trdijo, da so večni poraženci in da niso uspešni. Toda če ne bodo našli napake pri sebi in začeli razmišljati pozitivno, bodo taki tudi ostali.

Meteosenzitivnost - občutljivost na vremenske spremembe

Meteosenzitivnost ni izmišljen izraz. To še posebej velja za tiste, ki že nekaj dni pred vremensko spremembo vedo, da se bo zgodila, ne da bi spremljali napoved. Gre za fizično in psihološko preobčutljivost ali odziv telesa na vremenske spremembe.

Z meteorološkimi spremembami in učinki atmosferskega okolja na človeka se ukvarja znanstveno področje, imenovano bioklimatologija.

Nekateri posamezniki na primer občutijo glavobol ali prej poškodovane dele telesa (npr. zlomljene okončine, pooperativne brazgotine, fantomske bolečine - bolečine zaradi amputiranega dela telesa), kadar naj bi deževalo ali bilo oblačno. Deževno vreme je povezano tudi s povečanim številom migrenskih glavobolov, povečanim številom epileptičnih napadov in psihiatričnih motenj.

Poveča se agresivnost.

Tudi luna in njene faze imajo velik vpliv na človeka.

V tem kontekstu se najpogosteje omenja polna luna. Kot taka vpliva tudi na vodo (plimovanje). Ker je človeško telo večinoma sestavljeno iz vode, njene učinke občutimo tudi na nas. Največkrat so to spremembe razpoloženja in vedenja, ljudje so bolj živčni, agresivnejši, poveča se število kaznivih dejanj in nasilnih dejanj, poslabšajo se psihiatrične motnje.

Kako se spopasti z jesensko depresijo?

1. Pozitivno razmišljanje

Pozitivno mišljenje je temelj sreče. V bistvu gre za pozitiven pogled na življenje in svet okoli nas.

Tako kot deluje vpliv sugestije, na primer v svetu oglaševanja, si lahko s sugestijo pomagamo pri dobrem počutju, pozitivnem razmišljanju in zdravljenju ne le "jesenske depresije". Lahko jo obravnavamo tudi kot eno od metod pri zdravljenju depresije kot bolezni in pri zdravljenju drugih psihiatričnih bolezni.

Seveda pa z eno samo mislijo in sugestijo težave ne bomo odpravili. Težko jo bomo izbrisali iz našega uma in misli ter s tem iz našega življenja.

Pozitivno razmišljanje pomeni, da misli v glavi uredimo v smiselno celoto, jim določimo prioritete in poiščemo možne rešitve.

Nekaterim pomaga samota in čas za urejanje misli, drugi gredo v naravo po mir in tišino, tretji poslušajo pomirjujočo glasbo, da bi razmišljali in se sprostili.

V nekaterih primerih posameznik ni dovolj, da bi to počel sam, ali pa ni dovolj močan, da bi ponovno ovrednotil misli in dal prednost pozitivnim pred negativnimi, ki izbruhnejo na površje.

V takih primerih so nam lahko v pomoč in podporo družina ali prijatelji. Včasih pa tisti, ki bi nam morali stati ob strani, storijo ravno nasprotno. Takrat se moramo obrniti na strokovnjaka (točki 2, 3).

2. Trenerstvo

Coaching je proces iskanja individualnih rešitev za posameznika, svetovanja in razvijanja na določenem področju ter pridobivanja povratnih informacij od stranke. Oseba pri tem ni sama, pomaga ji njen trener (coach).

Trener ni psihiater ali psiholog, temveč oseba, ki jo lahko štejemo za enakovrednega partnerja ali zaupnika.

Če imate na določenem področju težavo, ki je ne morete rešiti sami in ki narašča, je zelo priporočljivo, da se obrnete na coacha. Coach stranko spodbuja, da s pomočjo ustvarjalnega procesa sama poišče rešitev. Ničesar ji ne vsiljuje, ne vpliva nanjo s svojimi mnenji. Usmerja jo v osebno rast, da lahko sama najde pot, ki jo mora najti.

3. Psihoterapija in psihohigiena

Psihoterapija je zdravljenje motenega organizma s pomočjo psiholoških sredstev. Lahko gre za pogovor, učenje ali dejavnosti.

S psihohigieno imamo v mislih pot do duševnega zdravja.

Oba pojma sta tesno povezana. Z njima se ukvarja stroka psihologije in deloma psihiatrije. Strokovnjak med pogovorom od pacienta pridobi pomembne anamnestične informacije, s pomočjo katerih lahko ugotovi glavno težavo, vzročne povezave in nam nato lahko pomaga pri njenem reševanju.

Intervju lahko poteka med bolnikom in psihologom. zelo priljubljena so tudi skupinska srečanja.

Skupino sestavljajo psiholog, ki vodi seanso, in več klientov. Imajo različne težave, vendar en sam cilj. Skupina se pogovarja, glasno govori o svojih težavah in se medsebojno podpira ter si pomaga s pogovorom, izkušnjami in nasveti.

4. Interesne dejavnosti

Vsak od nas ima nekaj interesov in dejavnosti, ki jih rad počne ali jih je počel, preden ga je zajela depresija. Tudi tisti, ki pravi, da ga nič ne veseli ali je o tem minimalno prepričan, sam ve, da temu ni tako. Ve, da obstaja nekaj, kar ga osrečuje.

To je lahko šport, kuhanje, ples, glasba, branje knjig, obisk kina ali gledališča, risanje, igranje glasbila ali sprehod.

Šport in telesna dejavnost sta zelo koristna za zdravje. Pa ne le fizično, ko kurimo kalorije in prekrvavitev. Šport pomaga za splošno duševno ravnovesje in dobro stanje duha.

Preberite tudi članke:
Kako se poleti znebiti stresa
Kako narediti načrttreninga

Zelo pomembno je, da si vsaj priznamo, da obstaja nekaj, kar nas izpolnjuje. Prej ko to ugotovimo ali si priznamo, prej bomo imeli upanje, da bomo izboljšali svoje stanje - četudi le za nekaj časa.

Nekateri ljudje lahko pri svoji najljubši dejavnosti razmišljajo bolj odprto ali vsaj za nekaj časa zatrejo negativne misli.

5. Sprostitev

Sprostitev pomeni stanje ali proces sproščanja duševne in telesne napetosti. Ta izraz zajema široko paleto možnosti. Poznamo celo številne podkategorije ali panoge. Imajo en sam cilj, in sicer sprostitev.

• Masaža
• wellness/spa
• sprostitvene vaje (npr. joga)
• ples (biodinamična masaža)
• dihalne vaje
• meditacija (mantra)
• glasbena terapija
• aromaterapija - eterična olja (npr. sivka)

6. Fototerapija in barvna terapija

Fototerapija je svetlobna terapija in je zelo priljubljena. Še posebej pomembna je jeseni, ko so dnevi krajši, vreme je hladno in sončne svetlobe je manj.

Dokazani so njeni pozitivni učinki za pravilno delovanje telesa. V ta namen se uporablja polarizirana svetloba (njena stopnja polarizacije je več kot 99 %). Za to je zaslužna skupina znanstvenikov, ki jim je uspelo ločiti različne valovne dolžine spektra in tako ustvariti to svetlobo s terapevtskimi učinki.

Polarizirano svetlobo najdemo na primer v biostimulacijskih svetilkah, ki se uporabljajo predvsem za regeneracijo ran, aken, ekcemov in bolečin v mišicah.

Bistvo zdravljenja je sposobnost svetlobe, da aktivira sposobnost telesa, da se samo zdravi, in poveča odpornost. Svetloba poveča proizvodnjo endorfinov, vključno s serotoninom (tako imenovanim hormonom sreče), ki se jeseni zmanjša.

Barvna terapija je manj znano zdravljenje z barvami.

Znanstveno je dokazano, da lahko barve aktivirajo osrednji živčni sistem in prek hormonov vplivajo na kemično ravnovesje v telesu. Barvna terapija se uporablja tudi kot oblika preventive in dopolnilno zdravljenje številnih psiholoških težav in depresivnih stanj.

Delovanje barvnega spektra se večinoma uporablja v obliki svetilk.

Nekateri ljudje svetilke prižgejo pred spanjem, saj med drugim vplivajo na miren spanec. Pri barvni terapiji so uporabne tudi mandale. Mandale so krožni barvni vzorci, ki jih bolnik običajno nariše sam in izbere barve. To so energijske podobe, ustvarjene z ljubeznijo, naslikane s srcem in vodene z intuicijo.

Barvna terapija vključuje tudi oblačenje v bolj barvita oblačila, ki izboljšajo razpoloženje. Sivo-črne odtenke zamenjajte s svetlejšimi barvami ali pastelnimi, ki delujejo pomirjujoče.

7. Zdrava prehrana

Prehrana vpliva na naše celotno telo. Če je prehrana zdrava in uravnotežena, podpira imunski sistem in splošne procese v telesu. Najprej se moramo izogibati nezdravi in mastni hrani skupaj s sladkanimi pijačami (nespečnost), alkoholu (depresija), posloviti pa se moramo tudi od drugih slabih navad (cigaret, kave, drog).

Uravnotežena prehrana pomeni uživanje manjših količin in pogosteje (priporočljivo je 5-krat na dan). Prednost naj imajo zelenjava in sadje. Primerne so tudi ribe (selen - odpornost, maščobne kisline omega-3 - spodbujajo pravilno delovanje možganov in vplivajo na duševno počutje), pusto meso, ovsena kaša (pospešuje prebavo).

Pozor!

Sladkarije ne pomagajo pri depresiji. Veliko ljudi ob slabem razpoloženju zaužije prevelike količine čokolade, vendar to ni prav. Takrat morda pride do olajšanja, vendar le trenutnega.

Povečan vnos sladkorja ⇒ povečan vnos energije ⇒ nespečnost ⇒ utrujenost ⇒ telesna in duševna izčrpanost ⇒ depresija.

Preberite tudi članek o pravilni prehrani.

8. Vitamini

V jesenskih dneh ne pozabite na vitamine. Vremenske spremembe s seboj prinesejo tudi potrebo po prilagajanju, pogosta vremenska nihanja pa povzročajo zmanjšano odpornost in povečano obolevnost. Nekateri vitamini pa neposredno vplivajo na psihično stanje duha in njihovo pomanjkanje vodi v živčnost, razpoloženjskost, depresijo in drugo.

Vitamin C (ali celo L-askorbinska kislina) je nujen za pravilno delovanje celotnega telesa.

Pozitivno vpliva na potek življenjskih funkcij, prispeva k splošni odpornosti, njegovo pomanjkanje pa se poleg povečane obolevnosti kaže v pojavu nemirnega vedenja.

Pri "jesenski depresiji" je torej pomemben iz dveh razlogov, in sicer zaradi vpliva na telesne težave, zlasti v primeru zmanjšane odpornosti, pa tudi za pravilno delovanje psihe. Najdemo ga v agrumih, kiviju, ananasu, borovnicah, zelju, špinači, cvetači ter številnih drugih vrstah sadja in zelenjave.

Limona ne vsebuje največje količine vitamina C, kot mislijo ljudje. Največjo količino vitamina C imajo jagode.

Vitamin B, v vodi topen vitamin.

Ta vitamin ima več podskupin (od B1 do B12). Vse podskupine skupaj v eni tableti se imenujejo B-kompleks.

Posamezni vitamini skupine B se med seboj dopolnjujejo in skupaj krepijo svoj učinek. Pri depresiji je včasih le pomanjkanje vitamina B1 vzrok za motnje razpoloženja, tesnobna in depresivna stanja, razdražljivost nelagodje in nemir.

Po drugi strani vitamin B6 ohranja dobro razpoloženje zlasti pri ženskah v težkih obdobjih, kot sta menstruacija in menopavza. Njegov vnos je pomemben zlasti v zimskih obdobjih.

Vitamin D je v maščobi topen vitamin. V človeškem telesu nastaja endogeno. Njegovo sintezo povzroča sončna svetloba (UV-sevanje) predvsem v poletnih mesecih.

V hladnih letnih časih (sem spada tudi jesen) je njegova proizvodnja manjša.

To pomanjkanje povzroča tudi manjšo proizvodnjo serotonina - hormona sreče. Zato je zelo pomembno, da ga v hladnih dneh dodajamo v obliki tablet. V prehrani ga najdemo v ribah (losos, skuša, sled, tuna, sardine), jajcih, mesu, jetrih, mlečnih izdelkih. Velik delež vitamina D je tudi v kakavovem maslu.

Za pravilno delovanje možganov je nujno potreben tudi vitamin D. Preventivno deluje pri zdravljenju nevroloških in psihiatričnih bolezni. Uporablja se celo kot dodatna metoda pri zdravljenju motenj razpoloženja. Med drugim pozitivno vpliva na imunski sistem, ki je ob vremenskih spremembah obremenjen.

Vitamin D , pomlad, poletje in sonce. Naše zdravje, močne kosti ali močna odpornost

9. Zdravljenje z zelišči

Več zelišč spada med naravne antidepresive.

Med njimi so: - zelišča, ki jih uporabljamo v prehrani, in zelišča, ki jih uporabljamo v prehrani:

• šentjanževka - ta rastlina je antidepresiv številka 1. Zmanjšuje tesnobo, napetost, pomirja in pozitivno vpliva na miren spanec. Je zdravilo številka 1 za jesensko depresijo.
• melisa - blaži duševno napetost, vpliva na miren spanec
• Ginseng - zmanjšuje strah, stres, utrujenost in pomirja
• lovorjev list - pomaga pri depresiji in duševni napetosti
• rdeča vranica
• srčna svetilka

Na kaj ne smemo pozabiti jeseni?

Pri jesenski depresiji moramo najprej vedeti, ali smo imeli depresivne simptome, preden se je začela, ali pa nam je bila depresija diagnosticirana.

Ponovno moramo oceniti, ali gre res za depresijo kot tako (diagnozo postavi psihiater) ali le za slabo razpoloženje zaradi hladnega vremena, pomanjkanja vitaminov ali drugih dejavnikov, neposredno povezanih z letnim časom (meteosenzibilni ljudje, sugestibilnost).

Če se žalostno razpoloženje pojavi le jeseni, se je proti njemu zelo lahko boriti.

Depresija, katere simptomi so intenzivni in vztrajajo vse leto, sodi v roke psihiatra v sodelovanju s psihologom.