Svetovni dan zdravja nas opozarja na pomen varovanja narave

Svetovni dan zdravja nas opozarja na pomen varovanja narave
Vir fotografije: Getty images

Svetovna zdravstvena organizacija nas opozarja: naš planet, naše zdravje. Vsak od nas lahko prispeva k spremembam in zaščiti narave.

Svet obeležuje svetovni dan zdravja 7. aprila. To je eden najpomembnejših dni. Opominja nas, kako pomembno je ohranjati lastno zdravje, predvsem pa zdravje našega planeta.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je za ta dan določila geslo:

Naš planet, naše zdravje.

To je pomemben opomin, da ni dovolj, da skrbimo le zase in za svoje zdravje. Skrbeti moramo tudi za zdravje našega planeta in narave na njem.

Si še vedno predstavljamo planet, na katerem so vsem na voljo čisti zrak, voda in hrana?

Bolezni, kot so rak, astma in srčne bolezni, so v svetu v porastu. Krivo je prekomerno onesnaževanje zraka in okolja.

Onesnaženost zraka vpliva tudi na telesno zdravje ljudi. Ekstremno vreme, poplave in suše ogrožajo prehransko varnost in širjenje nalezljivih bolezni.

Pandemija nam je postavila ogledalo

Pandemija nam je postavila tudi ogledalo. Pokazala je, da je mogoče upočasniti ali ustaviti onesnaževanje zraka in okolja.

Opozorila je tudi na neenakosti v našem svetu. Razkrila je slabosti na vseh področjih družbe in poudarila nujnost oblikovanja trajnostne družbe. Ustvariti je treba sistem blaginje, ki pa bo trajnosten za prihodnje generacije in predvsem ne bo kršil ekoloških omejitev.

Potrebne so dolgoročne naložbe, zaščitni sistem in trajnostna strategija. Za prekinitev sedanjih ciklov uničevanja planeta in zdravja ljudi so potrebni zakonodajni ukrepi, reforme podjetij ter spodbujanje in motiviranje posameznikov za zdrave odločitve.

Smrtni primeri zaradi podnebne krize

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je več kot 13 milijonov smrti na leto po vsem svetu posledica okoljskih vzrokov, ki se jim je mogoče izogniti. To vključuje podnebno krizo, ki je največja grožnja zdravju človeštva. Podnebna kriza je tudi zdravstvena kriza.

Več kot 90 % ljudi diha nezdrav zrak, ki je posledica izgorevanja fosilnih goriv. Zaradi globalnega segrevanja se pospešeno širijo tudi bolezni, ki jih prenašajo komarji.

Ogromne količine onesnaženja in plastike najdemo tudi na dnu naših najglobljih oceanov ali najvišjih gora. Najhuje je, da so vstopile v našo prehranjevalno verigo.

Priča smo proizvodnji in uživanju zelo predelane, nezdrave hrane in pijač, ki spodbujajo val debelosti, povečujejo pojavnost raka in srčnih bolezni ter povzročajo tretjino svetovnih emisij toplogrednih plinov.

Varstvo narave in podnebja

Ljudje lahko pomagajo varovati svoje zdravje pred posledicami onesnaženosti zraka, na primer z uporabo javnega prevoza, hojo in kolesarjenjem, izogibanjem avtomobilom in sežiganjem odpadkov.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije lahko podnebne spremembe povzročijo domino učinek drugih negativnih vplivov na človeško populacijo in njeno okolje.

"Podnebne spremembe se kažejo v spremembah padavin, povečanju števila ekstremnih vremenskih dogodkov in zvišanju povprečne letne temperature. Ti dejavniki vplivajo na obstojnost in pojav bakterij, virusov, parazitov, škodljivih alg, gliv in njihovih prenašalcev, pa tudi na napredovanje bolezni, ki se prenašajo s hrano, in na tveganje toksičnega onesnaženja," opozarja SZO.

Svetovni, mednarodni in zdravstveni dnevi in prazniki

fskupna raba na Facebooku

Zanimivi viri

Cilj portala in vsebin ni nadomestiti strokovnih izpit. Vsebina je za informativne in nezavezujoče namene samo, ne svetovalno. V primeru zdravstvenih težav priporočamo iskanje strokovno pomoč, obisk ali stik z zdravnikom ali farmacevtom.