Imate seneni nahod ali alergijski rinitis?

Seneni nahod mnogim ljudem otežuje spomladanske in poletne dni. Je civilizacijska bolezen. Zgodaj jo je treba diagnosticirati in ustrezno zdraviti. Domači recepti niso dovolj.

Alergijski rinitis - kaj je in kaj ga povzroča

Seneni nahod je sinonim za alergijski rinitis ali polinozo. Je eden od primerov pogoste in blage alergije. Pravzaprav gre za alergijsko bolezen dihalnih poti, ki jo povzroča cvetni prah.

Za to boleznijo naj bi trpelo več kot 30 % svetovnega prebivalstva vseh starosti.

Sprožijo jo alergeni, ki na nas vplivajo iz zunanjega okolja. Alergen je snov, ki v telesu povzroči alergijsko reakcijo. Sprožilec je pretiran odziv telesa na njihovo prisotnost.

Velik del prebivalstva trpi za simptomi senenega nahoda, kadar je izpostavljen cvetnemu prahu, ki se nahaja v zraku. Vendar so lahko sprožilec tudi drugi alergeni.

Različni alergeni, ki sprožijo pretirano reakcijo:

• pršice
• plesni
• glive
• živali
• hrana
• zdravila
• in že omenjeni cvetni prah

Alergijska reakcija je pretirana reakcija imunskega sistema na antigene (snovi, ki proizvajajo protitelesa), ki so pogosto prisotni v našem okolju.

Nastane zaradi nepravilne aktivacije protiteles imunoglobulina E (IgE) z zadevnim alergenom. Spekter alergijskih reakcij je širok in sega od navadnega prehlada do anafilaktičnega šoka, ki je lahko usoden.

Preberite tudi: članek o anafilaktičnem šoku.

Povzroči ga alergijsko vnetje, ki prizadene sluznico zgornjih dihalnih poti, kar povzroči obstrukcijo ali zamašitev nosu in izločanje sluzi.

Glavno vlogo ima vazodilatacija - razširitev krvnih žil pod sluznico, od koder se vodi signal za poškodbo epitelija. Tako se površina sluznice prek trigeminalnega živca do možganske skorje sproži kompleksen odziv na draženje nosne sluznice.

Ta je sestavljen iz srbenja in kihanja. Sledi izločanje - nosni izcedek.

Poglejmo si vse poletne težave skupaj:
Naše zdravje poleti - sonce, vročina, poškodbe in bolezni.

Simptomi alergijskega rinitisa

Večina obolelih ima sezonski rinitis, vendar so simptomi prisotni tudi vse leto. V približno tretjini primerov je prisotna tudi astma. V redkih primerih astma prevladuje.

Pri približno 90 % sezonskih astmatikov je prisoten tudi alergijski rinitis. V nasprotju s tem astme brez rinitisa pri polinevropatskih astmatikih (ljudje s senenim nahodom, polinozo) skoraj ni.

Seneni nahod je najpogostejši med 10. in 40. letom starosti.

Alergijski rinitis spremljajo značilni simptomi, kot so srbenje, zamašen nos, izcedek iz nosu in kihanje. V nekaj primerih ga spremljajo tudi simptomi iz okoliških organov - kot so vnetje žrela, vnetje srednjega ušesa ali vnetje očesne veznice. Če nikoli prej niste imeli alergij, pa simptomov senenega nahoda sprva ni mogoče pravilno prepoznati.

Ti simptomi lahko opozorijo na dejstvo, da imate seneni nahod:

• vnetje nosne sluznice
• povezano z izcedkom iz nosu
• zamašen nos
• srbeče in solzne oči
• rdečica oči
• otekanje vek
• kihanje, pogosto je intenzivno kihanje, ki traja več minut
• kašelj
• zoženje sapnika ali bronhijev, povezano s težkim dihanjem in piskanjem pri dihanju
• ekcemi, izpuščaji in drugimi kožnimi znaki
• splošna šibkost in utrujenost

Pogosti so dražeče praskanje v grlu in ušesih ter neprijeten kašelj. Približno tretjina bolnikov trpi zaradi oralnega alergijskega sindroma, za katerega je značilno srbenje ali pekoč občutek na sluznici ust ali ustnic po zaužitju določenega sadja ali zelenjave.

Nezdravljen seneni nahod pomembno vpliva na kakovost življenja prizadete osebe. Sproži se refleksno. Pogostega in intenzivnega kihanja nikakor ni mogoče ustaviti. Posledični izcedek iz nosu ali srbeče oči pomembno negativno vplivajo na vsako dejavnost.

Zamašen nos otežuje dihanje tudi med spanjem. Oseba je pogosto neprespana, kar negativno vpliva na njeno psihično stanje.

Ali imate sezonske ali celoletne prehlade?

Alergijski rinitis glede na sprožilne alergene in prevladujočo pojavnost delimo na sezonski in celoletni rinitis. Glede na terapevtsko strategijo pa se trenutno uporablja delitev na intermitentni (prehodni) in perzistentni (trajni) rinitis.

Če se rinitis pojavlja le občasno, tj. ne vsak dan, če ima bolnik nekaj dni vedno simptome in ima nekaj dni brez težav, ga imenujemo intermitentni.

Rinitis, pri katerem simptomi vztrajajo vsak dan, imenujemo perzistentni. Rinitis, ki se pojavlja več kot 4 dni na teden in traja več kot približno 4 tedne, štejemo za perzistentnega.

Obe obliki imata različno intenzivnost simptomov. Zato ju delimo na blago (ni moteča) in hudo (moteča). Oblike alergijskega rinitisa skupaj z njihovo intenzivnostjo niso stalne. Zato je prehod iz ene oblike v drugo možen kadar koli.

Sezonskega rinitisa ne smemo zamenjevati z občasnim rinitisom ali celoletnega rinitisa s trajnim rinitisom. Obe delitvi se ne izključujeta. Sezonski rinitis je na primer lahko tudi prehoden ali trajen. Bolezen je pogosto povezana z določenim letnim časom, vendar je vztrajnost alergijskega vnetja sluznice potrjena tudi tedne po stiku z alergenom.

Spodnja preglednica prikazuje razvrstitev rinitisa v skladu z revizijo smernic iz leta 2010

Vpliv na druge bolezni

Posebno poglavje je vpliv senenega nahoda na druge alergijske bolezni, zlasti na bronhialno astmo. Otroci s kronično astmo in alergijskim rinitisom imajo za polovico manj hospitalizacij zaradi poslabšanja astme kot mladi bolniki z astmo brez alergijskega rinitisa.

Zgodnje in učinkovito zdravljenje to število zmanjša za skoraj 80 %. Potrjeno je, da je alergijski rinitis neodvisen dejavnik tveganja za nastanek bronhialne astme, ki je do 3,5-krat večji kot pri bolnikih brez rinitisa.

Presenetljivo je, da se pri atopičnih bolnikih brez rinitisa tveganje za astmo ne poveča, temveč se skoraj 3-krat poveča relativno tveganje ob prisotnosti nealergijskega rinitisa. Zato rinitis velja za neodvisen dejavnik tveganja za astmo.

Atopija je dedna nagnjenost k alergijam, zato se pojavlja družinsko. Tipične manifestacije so atopijski ekcem (atopijski dermatitis), alergija na cvetni prah (alergijski rinitis in alergijski konjunktivitis ter alergijska astma). Bolniki z atopijo imajo prirojeno sposobnost proizvajanja povečane količine protiteles razreda IgE. Ta protitelesa reagirajo na alergene v zunanjem okolju (cvetni prah, plesni, pršice).

Zdravljenje alergijskega rinitisa

Zaradi medsebojnega delovanja zgornjih in spodnjih dihalnih poti pri ljudeh ima približno 80 % bolnikov z astmo tudi rinitis, od 10 do 40 % bolnikov z rinitisom pa ima tudi astmo. Zato obstaja potreba po usmerjenem testiranju astme, kadar je prisoten rinitis, in obratno.

Cilj zdravljenja je opredeliti alergen, določiti stopnjo prizadetosti dihalnih poti in intenzivnost lokalnih zapletov. V zdravljenje je treba vključiti več zdravnikov specialistov, kot so imunolog-alergolog, pulmolog in otorinolaringolog.

Identifikacija alergena je ključnega pomena za določitev tveganja.

Alergiki si pogosto sami predpisujejo kapljice za odmašitev nosu, vendar je po začetnem olajšanju po nekaj minutah vsega konec. Njihova pogosta uporaba sčasoma poslabša zamašenost nosu in vodi v odvisnost.

To stanje imenujemo medikamentozni rinitis - povzroči ga pogosta uporaba zdravil, ki zmanjšujejo prekrvavitev nosne sluznice. Ta zdravila je treba uporabljati le pri nealergijskem rinitisu. Če imate alergijo, običajnih kapljic sploh ne smete uporabljati.

Alergijski rinitis je treba zdraviti z zdravili, namenjenimi temu namenu, zato morate v primeru težav obiskati zdravnika. Gre za alergijo in če je ne boste zdravili, boste postali občutljivi na vedno več alergenov.

Tako postane prehlad, ki ga je prej motil le sezonsko, celoletna težava.

Ker seneni nahod povzroči stik z alergeni, se jim je dobro izogibati. Zato je treba vedeti, kateri alergen ga sproži.

Če trpite za alergijskim rinitisom, je dobro, da upoštevate te smernice:

• v sezoni cvetnega prahu omejite prezračevanje.
  • da številni alergeni ne bodo vstopili v dom in povzročili težav
• je priporočljivo nositi sončna očala
  • za zmanjšanje tveganja neposrednega stika oči s cvetnim prahom.
  • s tem boste povečali možnosti za preprečevanje otekanja, srbenja ali bolečin
• priporočljivo je pogostejše prhanje
  • da se iz telesa izperejo alergene snovi
• zmanjšajte kajenje ali ga popolnoma opustite

Za farmakološko zdravljenje rinitisa se uporabljajo antihistaminiki, ki so indicirani pri vseh oblikah alergijskega rinitisa. Njihova sodobna oblika je kardiološko varna ter ima protialergijske in protivnetne učinke. Dolgoročna preventivna uporaba antihistaminikov je zelo učinkovita. Njihovo dajanje le ob začetku bolezni je manj učinkovito.

Vnetno reakcijo nosne sluznice najbolje zavirajo intranazalni kortikosteroidi. Njihov učinek je kompleksen. Potrebni so zlasti pri obstrukciji - zamašitvi nosu zaradi otekanja njegove sluznice.

Uporabljajo se tudi pomožna farmacevtska sredstva, kot so nosno olje, ki vsebuje rastlinska eterična olja ter vitamina A in E, mineralna voda v obliki pršila in raztopine morske vode.

Priporočljivo jih je uporabiti pred dajanjem antihistaminikov in kortikosteroidov - s čiščenjem sluznice pripomorejo k njihovi boljši učinkovitosti.

Alergenska imunoterapija je edino zdravljenje, ki je usmerjeno v vzrok bolezni in posega v njen naravni razvoj. Njena uporaba pride v poštev povsod, kjer je dokazan vzročni alergen. Ne nadomešča farmakoterapije, temveč jo postopoma zmanjšuje.

Njena največja moč je v preprečevanju. Preprečuje razvoj novih preobčutljivosti in preprečuje razvoj alergijske bolezni.

Večina evropskih držav ima službo za obveščanje o cvetnem prahu, ki spremlja vsebnost cvetnega prahu v zraku.