Merjenje krvnega tlaka, pulza ali dihanja doma. Kako ugotoviti vrednosti?

Merjenje življenjskih funkcij na domu je pomembno zlasti za ljudi, ki imajo dolgotrajne bolezni srca in ožilja, vendar ne le zanje.

Dober primer je visok krvni tlak

Visok krvni tlak = hipertenzija.

Hipertenzija je v zgodnjih fazah neopažena. Vendar lahko že v tej fazi povzroči škodo v celotnem telesu. Ne koristi srcu, žilam, očem ali ledvicam samim.

Podobno velja za srčno aritmijo.

Predvsem pri starejših se lahko nepričakovano pojavi atrijska fibrilacija. To je motnja, pri kateri se atrijske mišice srca krčijo kaotično in neredno.

In prav to kaotično obnašanje srčnih preddvorov je osnova za nastanek krvnih strdkov. Ti se lahko kadar koli dobesedno izstrelijo iz srca v celoten veliki krvni obtok.

Na tej točki je ena od možnosti vnos prosto potujočega krvnega strdka ali embolija v možgansko arterijo.

Po zamašitvi možganske arterije pride do nekrvavitve dela možganov. Embolizacija po tem mehanizmu se imenuje kardioembolični možganski infarkt.

Gotovo ste že slišali za možgansko kap, kako jo zgodaj prepoznati?

Ali ste vedeli? možganski infarkt = možganska kap = ishemična možganska kap. kardioembolični infarkt = približno 15-30 %. aterosklerotični infarkt = približno 25 %. kriptogeni infarkt = z neznanim vzrokom = približno 20-40 %. drugi vzroki srčne kapi = približno 5 %.

Dandanes so na voljo različne naprave in instrumenti, ki omogočajo enostavno merjenje nekaterih vitalnih znakov v udobju vašega doma.

Prav tako pa tudi na delovnem mestu ali v javnosti.

Samokontrola, samopregledovanje ali običajno merjenje na domu.

Športniki za spremljanje srčnega utripa uporabljajo različne zapestnice, ure in aplikacije. Z njimi preverjajo svojo aktivnost in približno porabo energije.

Ta oblika merjenja je primerna tudi za ljudi, ki imajo težave s srcem in ožiljem.

Pulz lahko izmerimo tudi z dotikom, vendar lahko neizkušena oseba pri merjenju začuti svoj utrip namesto utripa druge osebe. V takem primeru je meritev napačna.

Poleg tlaka in pulza obstajajo še drugi vitalni znaki, ki jih je dobro občasno izmeriti in poznati njihovo pravilno vrednost.

Človek se lahko v življenju znajde v različnih okoliščinah, ko se ne spomni pravilnih vrednosti osnovnih vitalnih znakov. Zato vam ponujamo zbirno tabelo.

Pravilne vrednosti krvnega tlaka, pulza, dihanja, telesne temperature ali sladkorja na enem mestu. Želite izvedeti več? Berite z nami.

Osnovni vitalni znaki so...

Osnovni življenjski znaki vključujejo zavest, krvni obtok, tj. krvni tlak s pulzom, dihanje, telesno temperaturo.

Krvni tlak

Srce je mišična črpalka, ki deluje neprekinjeno, brez premora. Črpa kri iz telesa. Poganja jo skozi pljuča, kjer se oksigenira, nato pa jo potiska nazaj po telesu.

Krvni tlak je hidrostatični tlak, ki ga kri izvaja na stene krvnih žil. Osnova za njegovo prisotnost je torej delovanje srca.

Najvišji tlak je v aorti (srčni votlini).

Iz tlaka v arterijah izhaja sistolični krvni tlak. Znan je tudi kot zgornji tlak. V ozadju njegovega nastanka je krčenje srca in iztis krvi v srčno arterijo.

Druga vrednost je diastolični krvni tlak. Ta ustreza tlaku v arterijah, ko srce oslabi. V pogovornem jeziku ga imenujemo tudi spodnji srčni tlak.

Na krvni tlak vplivajo npr:

• količina krvi v obtoku
• elastičnost krvnih žil
• viskoznost krvi, pogovorno njena gostota
• starost
• telesna teža
• telesni in duševni (čustveni) stres
• spol
• čas dneva
• poškodba
• bolezen
• zdravila
• zunanje okolje

Pri odstopanju tlaka se pojavljajo različna stanja, ki so tvegana v smislu trenutnega in akutnega ali tudi kroničnega časovnega horizonta.

Visok krvni tlak se razvije že v mladosti. Njegova osnova so običajno ateroskleroza in drugi multifaktorski vplivi, način življenja, kajenje ali okolje.

Čeprav je bolje imeti nižji krvni tlak, je lahko tudi hipotenzija zaskrbljujoča. Nenadna anemija možganov povzroči kolaps (omedlevico).

Če telo pade na tla, obstaja nevarnost poškodbe glave.

Merjenje tlaka ima tudi smernice, ki zagotavljajo, da so odčitki pravilni. Merimo ga lahko leže ali sede. Ne stoje in ne takoj po telesnem naporu.

Danes so digitalni merilniki tlaka dobro razširjeni.

Sodobne metode pa kažejo, da bo mogoče dobiti okvirno vrednost brez merilnika krvnega tlaka, z uporabo mobilnega pametnega telefona ali ure. Aplikacije bodo omogočale tudi beleženje vrednosti, kar lahko pomaga pri spremljanju v daljšem časovnem obdobju.

Skratka, upoštevati je treba, da bi morala biti idealna vrednost krvnega tlaka v razponu od:

Systola (zgornji krvni tlak) 100 do 139. Diastola (spodnji krvni tlak) 60 do 89.

Za podrobnejši pregled vrednosti krvnega tlaka si oglejte članek:Pregledna tabela vrednosti krvnega tlaka.

V primeru odstopanja v daljšem časovnem obdobju ali po večkratnih meritvah tlaka je treba poiskati strokovno pomoč.

Preberite o sorodnih boleznih, kot so:

• Ishemična bolezen srca
• Angina pektoris
• Angina pektoris Srčni infarkt
• Srčno popuščanje
• Kardiomiopatija
• Bolezen aorte
• Cerebrovaskularna bolezen

Pulz

Pulz poznamo tudi kot srčni utrip. Temelji na hitrosti delovanja srca. Kako hitro deluje srce, lahko vidimo s pregledom nekaterih arterij.

Na kratko in preprosto povedano, pulz je...

Pulz je valovanje v stenah arterij, ki nastane, ko kri pri odhodu iz srca udari ob steno žile.

V mirovanju se z enim samim krčenjem srčne mišice iztisne približno 70 % prostornine srca. To se imenuje tudi iztisni delež srca.

Srčni utrip je lahko hiter ali počasen, lahko pa je tudi nereden.

V mirovanju srce deluje počasneje. črpa približno 4 do 6 litrov krvi na minuto.

Med telesnim naporom, ko je treba mišice oskrbeti z več kisika in hranil, se srčni utrip poveča. Povečanje srčnega utripa ustreza povečani potrebi telesa po delu.

Sprememba frekvence utripa in srčnega utripa pri telesnem naporu, prekomerni duševni obremenitvi, pa tudi med počitkom ali spanjem je fiziološka.

Fiziološko = normalno stanje življenjskih manifestacij.

Nasprotje je patološko stanje, ko se srčni utrip in pulz obnašata nenaravno. V tem primeru gre za srčno aritmijo.

Kadar se srce ustavi, pulz ni prisoten.

Na hitrost delovanja srca vpliva npr:

• starost
• spol
• telesni in duševni napori, stres, strah ali tesnoba
• poškodbe in krvavitve
• bolečine .
• povišana telesna temperatura
• zdravila
• poživila, kava, droge, kajenje

Odčitavanje utripa je lažje. Na zapestje, na področje arterije, položimo tri prste roke (kazalec, sredinec in prstanec) in začutimo utrip.

Če pa merimo pulz nekomu drugemu, lahko v trebuščkih prstov začutimo svoj pulz.

Na telesu je več mest, kjer lahko merimo pulz. In sicer tam, kjer so arterije dostopnejše za dotik. Na zapestju, roki, ob ramenski kosti, na vratu, pod kolenom, na temenu in drugje.

Merjenje srčnega utripa lahko opravimo s sodobnimi sredstvi, urami, telefoni z aplikacijami ali fitnes zapestnicami. Te možnosti poznajo predvsem športniki ter današnja generacija otrok in mladostnikov.

Ti merijo svoj srčni utrip med tekom, vadbo, med športnimi dejavnostmi.

Utrip je lahko hiter (če je nad 90 utripov na minuto) ali, nasprotno, počasen (če je pod 60 utripov na minuto).

Norma je 60-90 utripov na minuto. Manj kot 60 = bradikardija, počasen utrip. Več kot 90 = tahikardija, hiter utrip.

Opozorilo.

Športniki so včasih imeli srčni utrip v mirovanju nižji od 60 na minuto. Njihov srčno-žilni sistem se je navadil na redno dejavnost in se prilagodil.

Seveda bo srčni utrip 33 na minuto tudi za športnike nizek. Tako nizek utrip je nevaren.

Poleg hitrosti je treba upoštevati tudi pravilnost pulza. Če je prisotno preskakovanje ali nereden pulz, je treba iti na strokovni pregled.

Dejavnosti srca se v mirovanju običajno ne zavedamo. Občutimo jo lahko, kadar je pod stresom, bodisi fizičnim bodisi psihičnim.

+

Pri aritmiji se pojavijo palpitacije = simptom, ki ga je treba raziskati.

Dihanje

Dihanje je potrebno za stalno oskrbo telesa s kisikom. Kisik poganja celice, ki ga potrebujejo za svoje delovanje.

Verjetno ste že slišali, da so celice možganov ali srca še posebej občutljive na zadostno količino kisika v krvi. Vdihani zrak vsebuje 21 % kisika in majhno količino ogljikovega dioksida. Izdihani zrak vsebuje 16 % kisika in približno 4 % ogljikovega dioksida.

Vdih in izdih se izmenjujeta, da se ohrani življenje. Ta proces je tudi samodejen. Število vdihov se poveča ob naporu ali duševni obremenitvi.

V mirovanju dihamo počasneje.

Hitrost dihanja lahko nadzorujemo.

Niti prehitro niti prepočasno dihanje ni dobro.

Pri počasnem dihanju, pa tudi pri pomanjkanju kisika v vdihanem zraku, se zmanjša nasičenost krvi in posledično pomanjkanje kisika v celicah. Pojavi se motnja možganske in srčne dejavnosti.

Tveganje je smrt organizma.

S pospešenim dihanjem se srečujemo v vsakdanjem življenju, zlasti ob psihičnem stresu. V teh primerih se po določenem času pridruži tudi mravljinčenje telesa, prstov, ust in splošna slabost ali oslabelost.

Preberite tudi o:Hiperventilacija in hiperventilacijska tetanija

Hitro dihanje je lahko simptom druge bolezni.

Pogostost dihanja je: pri odraslih 15-20 vdihov pri otroku 25-30 vdihov pri novorojenčku 40-45 vdihov na minuto.

Ocena pogostosti dihanja:

• eupnoe = dihanje v mirovanju 15-20 vdihov na minuto
• tahipneja = frekvenca dihanja nad 25 na minuto
• bradypnoe = počasno dihanje, pod 12 na minuto
• apnoja = odsotnost - prenehanje dihanja
• dispneja - kratka sapa, subjektivna ali objektivna (ortopneja) motnja dihanja
  • ortopneja = huda zadihanost, pri kateri oseba ne more ležati
    • oseba je prisiljena sedeti ali stati
    • osebo lahko vidimo, kako se z rokami opira na podlogo, da bi bolje dihala

Kaj lahko vpliva na hitrost dihanja:

• Telesna dejavnost
• duševni, čustveni stres, strah, napetost, tesnoba, živčnost ali jeza
• starost
• življenjski slog
• zdravila
• nadmorska višina - manjša koncentracija kisika v vdihanem zraku = hitrejše dihanje

V mirovanju vdihnemo približno 15-krat. To je od 5 do 8 litrov zraka v minuti. en vdih vsebuje približno 300-500 ml zraka. pri naporu se ta količina večkratno poveča.

Vitalna kapaciteta pljuč - največji vdih + največji izdih = za ženske približno 2000 ml za moške približno 2500 ml za trenirane ljudi in športnike je lahko večja

+

Poleg hitrosti lahko opazite tudi globino, plitkost, zvoke dihanja, vonj ali ritem (pravilnost) dihanja.

Pri dojenčkih je nenadna zaustavitev dihanja med spanjem nevarna. Zato je uporaba blazinic za spremljanje dihanja zelo razširjena.

Nasičenost s kisikom SpO2 (pulzna oksimetrija) je metoda za hitro določanje nasičenosti krvi s kisikom. Danes so na voljo naprave za merjenje nasičenosti, ki to vrednost okvirno izmerijo.

Sprašujete, kakšna je normalna raven kisika v krvi? Vrednost/norma SpO2 je med 92 in 100 %. Optimalna nasičenost krvi s kisikom = 92 % ali več. Če vaš oksimeter za saturacijo kaže več kot 92, je to v redu. Seveda pa bo na primer kadilec dopuščal nižjo vrednost.

To je neinvazivna metoda merjenja, pri kateri naprava meri nasičenost hemoglobina s kisikom na podlagi absorpcije svetlobe (svetlobnega odboja). Senzor se namesti na prst ali uho. Pulzna oksimetrija meri tako nasičenost kot srčni utrip.

Zavest

Naša zavest in njeno stanje sta seveda manifestacija življenja.

Če je oseba nezavestna, se ne more odzvati na nobene zunanje ali notranje dražljaje. V nevarnosti je, da izgubi življenje.

Tveganje predstavljajo motnje dihanja, blokada dihalnih poti, s tujkom ali vsebino, ki izteka iz želodca.

V nezavestnem stanju je zato pomembno, da je v pravilnem bočnem položaju, imenovanem tudi stabiliziran položaj. Če je prisotno dihanje, je treba preveriti čistost ustne votline in pravilen položaj glave v rahlem naklonu za sprostitev dihalne poti.

Izbljuvki lahko popolnoma zaprejo dihalno pot ali, če pridejo v pljuča, povzročijo nevarno pljučnico. Poroča se, da približno 85 % nezavestnih ljudi aspirira vsebino iz želodca.

Sama izguba zavesti ima lahko resen vzrok. Pogosto je to pijanost, zastrupitev z drogami ali zdravili, nesreča, stanje po telesnih krčih, pa tudi pomanjkanje krvnega sladkorja ali kisika.

Enako nevarna je pri odraslih in otrocih.

Pri otrocih pa se običajno domneva, da je mehanizem poškodba. Pri majhnih otrocih pa je treba domnevati tudi aspiracijo in zamašitev dihalnih poti s tujkom. Nasprotno pa pri mladostnikih zaužitje alkohola, drog ali zdravil.

Vendar bodite pozorni na ravnanje z žrtvijo po nesreči.

Zelo pomembna je prva pomoč pri vsaki motnji zavesti in iskanje ali klicanje strokovne pomoči.

Motnje zavesti delimo v dve osnovni skupini, tudi glede na manifestacije:

1. Kvalitativne - ko se oseba ne odziva normalno, vendar je:
   • zmedena
   • dezorientirana
   • se odziva neprimerno ali nerazumljivo
   • razmišljanje, zaznavanje osebe je moteno
2. količinsko - motnje budnosti, jasnosti in pozornosti
   • somnolenca - stanje pretirane zaspanosti
   • sopor - oboleli se odziva le na boleče dražljaje
   • koma - huda nezavest
   • omedlevica, kolaps - kratkotrajna izguba zavesti, ki jo lahko povzroči nenadna dehidracija možganov, na primer zaradi nizkega krvnega tlaka

Glasgowska lestvica kome, skrajšano GCS, je bila zasnovana za ugotavljanje globine motnje zavesti. leta 1974 sta jo oblikovala Teasdale in Jennett.

Vsebuje 15 elementov za oceno zavesti in globine okvare. Ocenjuje očesni, verbalni in motorični odziv.

V tabeli je navedena Glasgowska lestvica motenj zavesti

Drugi pomembni parametri

Pomembno je tudi spremljanje telesne temperature ali sladkorja v krvi. Ne vedno in v vseh primerih. Vendar je v določenih situacijah treba poznati tudi te parametre.

Telesna temperatura

Ustrezna telesna temperatura zagotavlja nemoteno delovanje telesa. Človek je toplokrvno bitje in človeško telo s termoregulacijo vzdržuje primerno telesno temperaturo.

Običajno je ta vrednost med 35,8 °C in 37,3 °C.

Na telesno temperaturo vplivajo dejavniki, kot so:

• presnova
• aktivnost in delo mišic
• čas dneva
• starost
• duševna dejavnost
• ščitnični in nadledvični hormoni

Dvig telesne temperature nad 37 °C pomeni, da je v telesu nekaj narobe. Vzrok je lahko pregrevanje (toplotni udar ali vročinska izčrpanost) ali gripa. Do dviga telesne temperature pride tudi na primer po nesreči ali kapi in pri drugih bolezenskih stanjih.

Nasprotje je podhladitev pod 35,5 °C. Z njo se srečujemo predvsem pri izpostavljenosti zunanjemu okolju. Mraz, mraz, gibanje v hladnem okolju, padec v vodo, zasutje v plazu ali drugi travmatični mehanizmi.

Do hipotermije lahko pride tudi zaradi šokovnega stanja ob nezadostni prekrvavitvi telesa.

Na voljo so različne oblike merjenja telesne temperature.

Najpogostejše mesto za merjenje telesne temperature pri starejših otrocih in odraslih je:

• pod pazduho - aksilarna temperatura
• v rektumu - rektalna temperatura je za 0,5 °C višja
• na koži čela ali na sprednjem delu glave
• v ušesu
• 0,3 °C več v ustih in pod jezikom - ustna temperatura
• v nožnici - bazalna temperatura za 1 °C višja

Pri majhnih dojenčkih je najbolje meriti temperaturo v danki. Majhen dojenček ne razume, da bi roko držal blizu telesa, zato je pomembno, da pri merjenju upoštevamo določene smernice.

Po merjenju rektalne temperature ne pozabite odšteti 0,5 °C. Tako boste dobili končno vrednost.

Za različne meritve se uporabljajo tudi različne vrste termometrov. Ti so lahko digitalni, z upogljivo konico, hitri (ekspresni), brez živega srebra in drugi.

V preteklosti so uporabljali merilnike z živim srebrom, vendar je Evropska unija leta 2009 prepovedala njihovo prodajo. Živo srebro je zelo strupena in strupena kovina (nevrotoksin), ki vpliva na delovanje živčnega sistema.

Vrednosti telesne temperature

Preberite tudi.

Glikemija - krvni sladkor

Sladkor je nujen za človekovo življenje. Bistven je zlasti za možgane. Skupaj s kisikom je njihovo glavno gorivo.

Raven sladkorja v krvi vzdržujemo z več mehanizmi. Pri tem pomagajo hormon inzulin, glukagon, kateholamini, glukokortikoidi in rastni hormon.

Sladkor se pridobiva iz hrane. Od tam se nato absorbira iz prebavnega sistema. Zaloge glukoze se shranjujejo v mišicah in jetrih.

Shranjuje se kot glikogen.

+ Telo sladkor pretvori v maščobne zaloge.

Ali pa se spremeni v maščobne kisline in druge oblike maščob. Te se nato shranijo v obliki, ki jo vsi poznamo. V podkožju, na trebuhu, zadnjici stegnih in drugod.

Raven glikemije vzdržujemo v idealnem razponu: 3,3 do 5,5 mmol/l na tešče po zaužitju hrane manj kot 10 mmol/l.

Če je raven glikemije višja od 10 mmol/l, pride do izločanja sladkorja v urin = glikozurija.

Dobro si je zapomniti:

Možgani so zelo občutljivi na pomanjkanje sladkorja. Brez njega ne morejo delovati.

Nizek krvni sladkor se kaže v težavah, kot so...

Od utrujenosti, zaspanosti, bledice in prekomernega potenja do dezorientiranosti in nezavesti, ki jo imenujemo hipoglikemična koma.

Pozor: Navidezno pijana oseba morda ni zaužila alkohola, lahko je hipoglikemična.

Nasprotno...

Hiperglikemija običajno napreduje dlje časa. Pri vrednosti 30 mmol/l obstaja tveganje za pojav nezavesti. To se imenuje hiperglikemična koma.

Znižana vrednost sladkorja (hipoglikemija ) pod 3,2 mmol/l.Povečana vrednost sladkorja (hiperglikemija ) nad 5,6 mmol/l na tešče.

Zvišana vrednost sladkorja je simptom sladkorne bolezni.

Obe stanji sta za človeka nevarni. Pogosteje se pojavljata pri ljudeh, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen ima še veliko drugih zapletov.

Redkeje gre za znižanje krvnega sladkorja ob pretirani in dolgotrajni naporni telesni dejavnosti ali za stradanje.

Pri nediabetiku (osebi, ki se ne zdravi zaradi sladkorne bolezni) se po jedi pojavi prehodno povišana raven sladkorja v krvi. Ta se nato v trenutku popravi zaradi inzulina in drugih mehanizmov, ki nadzorujejo glikemijo.

Za nosečnost so značilne številne spremembe. včasih se med nosečnostjo razvije gestacijska sladkorna bolezen. strokovno jo imenujemo gestacijska sladkorna bolezen. je prehodna in po nosečnosti običajno izzveni.

Pojavi se pri do 15 % nosečnic. Je tvegana za mater, še bolj pa za plod.

Zato je pomembno testiranje med nosečnostjo. Izvede ga zdravnik specialist, merjenje sladkorja doma ni potrebno.

Za merjenje glikemije se uporablja naprava, imenovana glukometer. Kapljica krvi se nanese na ozek testni trak in čez nekaj časa se odčita podatek.

Najsodobnejše metode merjenja sladkorja v krvi obljubljajo merjenje brez igel in bolečin v obliki ure.

Redno preverjanje vrednosti sladkorja je potrebno zlasti pri osebah s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z inzulinom. Lahko pride do nenamernega povečanja odmerka, ponovnega dajanja ali pa oseba po injekciji pozabi jesti ali ne more sprejeti hrane.

V nekaterih primerih je lahko običajni odmerek sladkorja ali insulina nezadosten. To je odvisno od trenutnega presnovnega stanja, telesne ali duševne dejavnosti in drugega.

Zanimive informacije.

V tabeli so prikazani vitalni znaki, krvni tlak, pulz in frekvenca dihanja, telesna temperatura in glikemija

Ne pozabite:

Otrok ni pomanjšan odrasel človek.

Zato tudi pri merjenju vitalnih znakov za otroke različnih starosti ne veljajo vedno enake vrednosti kot za odrasle.