Rak debelega črevesa: vzroki, faze, manifestacije? Prehrana in prehrana?

Rak debelega črevesa: vzroki, faze, manifestacije? Prehrana in prehrana?
Vir fotografije: Getty images

Rak debelega črevesa in danke je zelo resna bolezen z dolgotrajnim in pogosto neuspešnim zdravljenjem. V več kot polovici primerov je smrtna. Tudi življenje z njo ni sprehod po parku. Bolniku povzroča omejitve. Ena od njih je prehrana. Prehrana pri raku debelega črevesa ima svoje razloge.

Zakaj se pojavi rak debelega črevesa?
Kateri so stadiji in simptomi?

In pogosto sprašujete:
Kako je s tem povezana hrana, kaj jesti in česa ne? Kako naj se prehranjujemo?
Zakaj izvajamo preventivo?

Rak je nadloga vseh ljudi. In nič čudnega, saj je prognoza običajno slaba.

In ne le prognoza, temveč celoten potek teh hudih bolezni. Diagnoza raka za bolnika predstavlja tudi ekonomski problem.

Kolorektalni rak je ne glede na vrsto eden najpogostejših rakov. Je tudi eden najpogostejših vzrokov smrti zaradi raka.

Rak debelega črevesa in predraki

Rak debelega črevesa se pogosto napačno imenuje tudi rak debelega črevesa in danke. Dejansko je rak debelega črevesa in danke le ena od njegovih vrst.

To napačno poimenovanje je verjetno posledica njegovega pogostega pojavljanja in posledično napačne razlage v številnih virih.

Gre za najpogostejšo maligno bolezen debelega črevesa in danke:

  1. rak debelega črevesa in danke
  2. Limfom
  3. hemangiom
  4. sarkom

Vendar to ne spremeni dejstva, da je umrljivost za katero koli vrsto raka debelega črevesa in danke visoka. To je predvsem posledica poznega diagnosticiranja te resne in smrtonosne bolezni. Preventivni pregledi in zgodnje odkrivanje predrakavih obolenj so zato ključnega pomena pri njeni pojavnosti in številu smrti.

Zanimivo:
Predrakava je določena nepravilnost ali okvara tkiva, v katerem se pozneje razvije tumor. To tkivo je nagnjeno k hitrejši rasti (širjenju, tvorbi novotvorb ali preraščanju), zaradi česar se poveča tveganje za genetske nepravilnosti pri takšni delitvi celic. Predrakavo stanje lahko zato obravnavamo kot predhodnika ali stanje pred nastankom raka.

Polipi so najpogostejši vzrok za nastanek raka na debelem črevesu

Najpogostejši vzrok raka debelega črevesa je običajno neoplazija, ki nastane na mestu predrakavih izrastkov. V tem primeru nastane na mestu benignih izrastkov črevesne sluznice.

Te izrastke ali tvorbe, ki štrlijo nad površino, imenujemo polipi. V ospredju njihovega nastanka sta genetika - družinska adematozna polipoza in prehrana.

Polipi so benigne tvorbe na sluznici črevesa in danke. Ni nujno, da so samodejno maligne, vendar njihova diagnoza vedno pomeni veliko tveganje za nastanek raka. Tveganje se povečuje neposredno sorazmerno z velikostjo in hitrostjo rasti polipa.

Najpogosteje jih najdemo v debelem črevesu, lahko pa tudi v drugih delih črevesa in danke. Diagnoza polipov v črevesju ne pomeni samodejno akutne težave in potrebe po nujnem zdravljenju stanja v času odkritja.

Polipi lahko rastejo več desetletij, preden dosežejo določeno velikost in začnejo predstavljati tveganje za maligno preobrazbo. Z rednimi zdravniškimi pregledi jih lahko odkrijemo zelo zgodaj in tako preprečimo razvoj raka.

Če jih odkrijemo, te nerakave izrastke preventivno endoskopsko odstranimo. Kljub njihovi počasni rasti in možnosti neproblematične diagnoze je stopnja umrljivosti zelo visoka.

Razlog za to je pozno diagnosticiranje. V večini primerov je za to kriv bolnik sam, saj se tudi v visoki starosti ne zmeni za zdravstvene preglede.

Zanimivo:
Družinska adematozna polipoza je dedna bolezen, ki jo povzroča okvara v genu APC. Posledica tega je nastanek ne več sto, ampak na tisoče polipov v debelem črevesu in danki. Bolniki s FAP imajo zelo veliko tveganje za razvoj raka debelega črevesa, vendar je ta motnja vzrok le približno 1 % vseh rakov. Razlog ni v resnosti FAP, ampak v njeni redkosti.

Kaj spodbuja nastanek polipov in raka debelega črevesa?

Vzroke za nastanek polipov v črevesju lahko obravnavamo tudi kot najpogostejše vzroke za nastanek raka debelega črevesa.

Vendar še zdaleč niso edina potencialna nevarnost. K njegovemu nastanku prispeva kombinacija več dejavnikov. Kateri so to?

  • Genetika - Genetska nagnjenost ima prste vmes skoraj v vsem. Tudi na nastanek polipov vpliva. Največjo nevarnost predstavlja bolezen, imenovana družinska adematozna polipoza.
  • Starost - Število in velikost polipov se s starostjo povečujeta. Prvi polipi se običajno pojavijo okoli 30. leta starosti, tveganje pa se z vsakim letom povečuje. Do 90 % kolorektalnega raka se pojavi pri ljudeh po 50. letu starosti.
  • Spol - Kolorektalni rak je statistično pogostejši pri moških. Vsak moški, starejši od 50 let, bi moral opraviti kolonoskopijo.
  • Druge bolezni - Rak lahko povzročijo tudi druge že obstoječe bolezni. Najpogostejši so Lynchev sindrom, ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen in druge vnetne črevesne bolezni ali displazija. Dejavnik tveganja je tudi rak dojk. Pri diabetikih je pogostost kolorektalnega raka dvakrat večja kot pri nediabetikih.
  • Debelost - Dokazano je, da debelost povzroča sedem vrst raka. Med njimi je tudi rak debelega črevesa.
  • Prehrana - Znanstveno je dokazano, da nekatera živila povzročajo polipe in s tem raka debelega črevesa. To so predvsem mastno meso in živalske maščobe.
  • Zasvojenosti - Na prvem mestu je alkohol, ki predstavlja veliko tveganje, takoj za njim pa cigarete.
  • Rentgensko slikanje medeničnega področja - Pri neoplastičnih procesih je v zvezi z razvojem raka danke tvegano.

Zanimivosti:
Pojavnost polipov in tudi raka debelega črevesa in danke je večja v razvitih državah. Strokovnjaki se strinjajo, da sta vzrok za to življenjski slog in prehrana na teh območjih. Raziskave kažejo manjšo pojavnost raka debelega črevesa v državah v razvoju in med vegetarijanci.

Življenje z rakom debelega črevesa od začetka do konca

Velika večina rakov debelega črevesa in danke je diagnosticirana razmeroma pozno v življenju. Zato je zdravljenje običajno težavno in pogosto neuspešno.

Bolezen zelo hitro napreduje, rakave celice se širijo v okolico in v večini primerov bolnik umre, če je tumor diagnosticiran pozno.

Potek bolezni, od prvih simptomov do konca zdravljenja ali smrti, je pogosto težak. Bolnik trpi zaradi bolečin in drugih zdravstvenih težav ter je močno omejen na več področjih.

Zanimivo:
V okviru preprečevanja kolorektalnega raka se trenutno raziskuje učinek probiotikov in prebiotikov. Te snovi, ki se uporabljajo kot dodatek k zdravljenju z antibiotiki, podobno kot vlaknine povečujejo koristno črevesno mikrofloro ter zmanjšujejo patogene mikroorganizme in druge strupene snovi.

Asimptomatski stadij raka debelega črevesa in danke

Ne le, da je sam rak v zgodnji fazi asimptomatski, včasih so prisotni tudi predraki ali bolezni, ki pogosto predhodijo raku debelega črevesa.

Najpogosteje gre za polipoze, ki ostanejo skrite več let. Polipi na sluznici rastejo asimptomatsko, dokler se ne začne rak.

To obdobje traja več desetletij. Bolnik se ne zaveda, da v njegovem prebavnem traktu neopazno raste predhodnik raka.

Tudi sam tumor sprva morda ni viden. Bolnik zato nima težav. Z napredovanjem bolezni se lahko v nekaterih primerih pojavijo nespecifični simptomi, kot so bolečine v trebuhu ali driska, ki pa niso pomembni.

Zanimivo:
Prisotnost polipov kot predrakavih sprememb se včasih odkrije z naključnim pregledom blata. V blatu se potrdi okultna (skrita) krvavitev, ki je s prostim očesom ni mogoče videti. Vendar to ne zadostuje za dokončno diagnozo. Za to je poleg presejalnega pregleda na okultno krvavitev potrebna tudi druga dodatna preiskava, na primer pregled danke, rektoskopija, kolonoskopija, sonografija, kolonografija s CT ali biopsija.

Simptomatski stadij kolorektalnega raka

Z razvojem bolezni se pojavijo prvi simptomi. Na začetku so to simptomi, ki niso zelo značilni za bolezen.

To je lahko že omenjena bolečina v trebuhu, ki na začetku ni izrazita in ji bolnik sam ne pripisuje velikega pomena. Bolečina se postopoma povečuje, dokler ne postane redna ali neznosna.

Sprva se pojavijo neznatne motnje prebave in odvajanja blata. Pogostejša je driska, redkejše zaprtje ali pa se ti dve motnji izmenjujeta.

Normalno blato je redko, pozneje pa je redko. Ko tumor raste, je v trebuhu vidna rezistenca.

V blatu se zaradi krvavitve iz tumorja pojavi sveža kri. Prisotnost krvi se izmenjuje s hujšo krvavitvijo, ki se v laboratoriju kaže z anemijo (slabokrvnostjo) različnih stopenj. Anemija (pomanjkanje hemoglobina) pri bolniku povzroča nizko telesno zmogljivost, lahko utrujenost, izčrpanost in pretirano zaspanost.

Končna faza kolorektalnega raka

V zadnjih stadijih so simptomi popolnoma razviti in bolnik je priklenjen na posteljo. Je tako izčrpan, da ni več samozadosten in se pogosto zanaša na pomoč drugih.

Mučijo ga močne bolečine, ki kasneje prenehajo delovati tudi ob zdravljenju z opiati. Poleg tega se bolnik nenehno spopada s prebavnimi težavami in prekomernim hujšanjem.

Drugi simptomi so povezani z metastatskim širjenjem tumorja v okolico. Ti se razlikujejo glede na mesto metastaziranja (dispneja, dezorientacija, motnje zavesti, krči, patološki zlomi kosti).

Preventiva temelji na prehrani

Zdrava in uravnotežena prehrana globalno ugodno vpliva na zdravje posameznika. Pri razvoju raka debelega črevesa imata pomembno vlogo tudi slab življenjski slog in nepravilna prehrana. Skupaj z genetsko nagnjenostjo predstavljata bistven vidik pri njegovem razvoju.

Dobre prehranske navade pomembno vplivajo na preprečevanje razvoja raka debelega črevesa. Bolniki, ki imajo druge dejavnike tveganja ali bolezni, povezane z razvojem raka debelega črevesa, morajo biti še posebej pozorni na svojo prehrano.

Zdrava prehrana, redna telesna dejavnost in preprečevanje debelosti so ključni mejniki pri preprečevanju raka.

Zanimivo:
Prekomerna telesna teža, debelost in zlasti abdominalna debelost (kopičenje maščobe v predelu trebuha) so znanstveno dokazani dejavniki tveganja ne le za raka debelega črevesa, temveč tudi za šest drugih rakov. To so rak požiralnika, žolčnika, trebušne slinavke, ledvic, dojk in maternice. Dokazi so na voljo in jih je vedno več.

Katera živila so pri tem udeležena?

Pri nastanku polipov in raka debelega črevesa in danke sodelujejo predvsem maščobe. Zato je poudarek na zmanjšanju vnosa živil, ki so mastna, mastna. Prav tako je treba zmanjšati vnos sladkorjev, ki se ob prekomernem uživanju shranjujejo v telesu kot maščobe. Sladkorji so nevarnejši od maščob.

Na prekomerno nalaganje maščob ne vpliva le prehrana, temveč tudi nezadostno zmanjševanje maščobnih delcev. Zato mora redna telesna dejavnost postati del človekovega življenjskega sloga. Debelost je tudi pomemben dejavnik tveganja za nastanek raka.

Nasvet: Sladkor, naš najslajši sovražnik

Tabela s seznamom tveganih živil:

Sladkorji
  • Namizni sladkor (kristalni, trsni ...)
  • sladkane pijače (sadni sokovi, kokakola, ledeni čaji, ledena kava ...)
  • sladkarije (bonboni, lizike, čokolada, žele...)
  • polizdelki z visoko vsebnostjo sladkorja (testenine ...)
  • konzervansi (ogljikovi hidrati kot konzervansi)
maščobe
  • živalske maščobe (slanina, mastno meso, klobase ...)
  • rastlinska olja (prekomerno uživanje)
druga živila
  • jajca (prekomerno uživanje)
  • rdeče meso (govedina, mastna svinjina)
druge snovi
  • alkohol (pojavnost raka je do 50-70 % večja)
  • kajenje (pojavnost raka je do 30 do 40 % večja)
  • hormonska kontracepcijska sredstva
  • rakotvorne snovi v živilih, ki vsebujejo glive
  • živila z večjo vsebnostjo železa

Kako naj se pravilno prehranjujemo?

Najprej se je treba izogibati zgoraj naštetim nevarnim živilom ali jih vsaj zmanjšati. Prehrana mora biti bogata predvsem z zelenjavo, vlakninami in sadjem, pri čemer mora biti zelenjava na prvem mestu v prehrani. Od mesnih izdelkov je zaželena perutnina.

Vlaknine imajo kot neprebavljiva sestavina hrane nenadomestljivo vlogo. Iz črevesja odstranjujejo druge neprebavljene ostanke hrane (predvsem neprebavljeno in gnijoče meso) in strupene snovi, ki lahko prispevajo k nastanku raka.

Priporoča se ne le za preventivo, temveč tudi za bolnike z obstoječimi polipi ali rakom.

Nasvet: Vlaknine kot preventiva in zdravilo. Koliko jih potrebujemo na dan?

Tabela s seznamom primernih živil:

Sladkorji
  • vlaknine - celuloza (stročnice, žita, otrobi, lan, banane, morske alge, ostrige ...)
  • škrob (krompir, žita, stročnice, semena, ovseni kosmiči, banane ...)
maščobe
  • oljčno olje
  • kokosovo olje
  • maščobne kisline omega-3
  • maščobne kisline omega-6
druga živila
  • pusto meso (piščanec, puran ...)
  • ribe (losos, sardine ...)
  • olive
druge snovi
  • mikrohranila - antioksidanti (vitamini A, C, E, B6, B12)
  • probiotiki in prebiotiki
  • folna kislina - vitamin B9 (drobovina, listnata zelenjava, stročnice, soja, rdeča melona, borovnice ...)
  • kalcij - Ca (jogurt, mleko, ribe, semena, stročnice, mandlji, fige ...)
fskupna raba na Facebooku

Zanimivi viri

Cilj portala in vsebin ni nadomestiti strokovnih izpit. Vsebina je za informativne in nezavezujoče namene samo, ne svetovalno. V primeru zdravstvenih težav priporočamo iskanje strokovno pomoč, obisk ali stik z zdravnikom ali farmacevtom.