Preprečevanje raka dojk: pregled, dejstva in miti o mamografiji

Rak dojk

Rak dojk nastane zaradi lastnih celic tkiva dojk, ki so začele nenormalno rasti in tvoriti bulico ali tumor.

Zgodnejša stopnja bolezni je pojav nenormalnih celic v mlečnih vodih ali mlečnih žlezah, ne da bi se razširile na tkivo dojke.

Nasprotno pa se v poznejši fazi bolezen razširi na dojko in okoliške bezgavke.

Natančne stopnje bolezni so razdeljene glede na količino razširjenosti (stopnja 0-4), invazivnost in posebno vrsto raka glede na hormonske receptorje (HR, HER2).

Statistični podatki o raku dojk

Rak dojk je najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri ženskah. Najpogostejši je pri ženskah po 50. letu starosti. V redkih primerih se lahko rak dojk odkrije tudi pri moških.

Statistični podatki kažejo, da bo za rakom dojk v življenju zbolela približno ena od osmih žensk. Od leta 1976 do 2009 se je število diagnosticiranih žensk skoraj podvojilo.

Svetovna pojavnost raka dojk pri ženskah ni enotna. Največja je v Evropi in Severni Ameriki, manjša pa v Južni Ameriki in Aziji, kjer se pojavljajo tudi druge vrste raka.

Vzrok in etiologija

Natančen vzrok za nastanek raka dojk trenutno ni znan, vendar so bili ugotovljeni številni potrjeni dejavniki tveganja.

Zelo pomembno diagnostično vlogo ima družinska anamneza.

Če je za rakom dojk zbolel bližnji družinski član, na primer starš ali sorojenec, imajo ženske dvakrat večje tveganje, da zbolijo za rakom dojk, kot ženske brez takšne družinske anamneze.

Dejavnika tveganja sta tudi starejša starost in menopavza. 6 % žensk zboli med 30. in 40. letom starosti. 6 % žensk zboli med 64. letom starosti.

Dejavniki tveganja za nastanek raka dojk:

• Ženski spol
• Rasa
• Starejša starost
• Genetski dejavnik
• Družinska anamneza
• Hormonsko neravnovesje
• Nemaligna bolezen dojk (Non-malignant breast disease)
• Gostota mlečne žleze
• Manjše število otrok (rojstev)
• Debelost
• Alkohol in kajenje
• Prekomerno ionizirajoče sevanje

Simptomi raka dojk

Glavni navzven opazen simptom je sprememba površine in videza dojk ter predelu dojk. Zato je pomembno, da prepoznate in opazite svoje dojke med vsakodnevnimi dejavnostmi, kot so oblačenje, prhanje in kopanje.

Kadar se dojke spremenijo, je nujen čimprejšnji obisk ginekologa. Ni se treba vznemirjati. Morda ne gre za raka, vendar je treba ugotoviti vzrok simptomov in določiti ustrezno zdravljenje.

Preventiva (zaznavanje simptomov in signalov človeškega telesa) služi nadzoru zdravstvenega stanja, krepitvi zdravja in zgodnjemu odkrivanju neželenih bolezni.

Diagnosticiranje v zgodnji fazi bistveno izboljša napoved zdravljenja raka.

Najpogostejši simptomi raka dojk:

• otipljiva bulica v dojki
• Bolečina v dojki in predelu dojke
• oteklina in bulica v dojki
• Sprememba velikosti in oblike dojke
• Izcedek iz prsnih bradavic (krvav, bel, limfatičen)
• bradavica potegnjena navznoter
• Zadebelitev kože in tkiva dojke
• Razbarvanje in rdečica dojk

Preprečevanje raka dojk

Samopregledovanje dojk enkrat mesečno je bistvena točka preventive. Nedavne raziskave kažejo, da se 75 % vprašanih zaveda možnosti samopregledovanja dojk, le 10 % žensk pa ga izvaja.

Prve znake pogosto opazijo ženske same, saj se lahko pregledajo pogosteje kot ginekolog. V rizični starosti je priporočljivo samopregledovanje dojk opravljati bolj redno.

Med samopregledovanjem je bistvenega pomena, da s konicami prstov otipamo celotno dojko in predel dojke. Pomembno se je osredotočiti na bradavičke, bezgavke v pazduhi, predel bradavice in strukturo samega tkiva dojke.

Pregled je najbolje opraviti pred ogledalom, kjer je mogoče bolje opazovati barvne in oblikovne spremembe obeh dojk. Priporočljivo je dvigniti roko na strani, ki jo bomo pregledovali.

Strokovna preventiva obsega redne preglede pri ginekologu v smislu preventivnih pregledov, ultrazvoka ter mamografije in magnetne resonance (MRI).

Ultrazvočni pregled

Pri ultrazvočni (zvočno valovanje) sonografiji se za ustvarjanje notranje slike tkiva dojk uporablja visokofrekvenčni zvok.

Z ročno ultrazvočno glavo lahko zdravnik pregleda dojko, predel dojke in bezgavke v pazduhi. Z ultrazvokom lahko ugotovi, ali je bulica sestavljena iz trdnega tkiva ali gre za cisto s tekočo vsebino.

Mamografija

Mamografija je bistvena diagnostična in preventivna metoda presejanja dojk pri ženskah, starejših od 40 let. Z mamografijo lahko sčasoma odkrijemo patološke spremembe v tkivu mlečne žleze.

Z mamografijo je mogoče sčasoma odkriti spremembe, ki niso otipljive in vidne z ultrazvokom. Z njo je mogoče odkriti zgodnje nenormalne manifestacije mlečne žleze.

Mamograf je rentgenska naprava, ki uporablja nizkoenergijske mehke žarke X (25-30 keV). Deluje na podlagi denzitometrije - merjenja gostote tkiva, skozi katero prodre sevanje.

Občutljivost in diagnostična sposobnost naprave je približno 86-odstotna za zgodnje stopnje raka.

Dejstva in miti o mamografiji

Dejstva...

Mamografsko presejanje se v državah Evropske unije izvaja že več desetletij. Ugotovljeno je bilo, da se pri ženskah, ki se pregledajo med 50. in 69. letom starosti, umrljivost zaradi raka dojk zmanjša za 35 %.

Redna presejalna mamografija je zato zelo pomembna.

Po spletu krožijo govorice in miti o škodljivosti presejalne mamografije. Vendar te informacije niso podprte z ustreznimi znanstvenimi študijami.

Če ženska zaradi svojega zdravstvenega stanja ni prepričana o škodljivosti, je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom.

Pogosto slišimo...

1. Mit je, da je bolečina pri pregledu škodljiva. Dejstvo je, da mamografski aparat največ nekaj sekund stiska dojko s pritiskom, ki ne povzroča poznejših zdravstvenih težav.

Ženska mlečna žleza je odporna in prilagojena na podobne obremenitve (nosečnost, dojenje).

Drugi mit je škodljivost sevanja. Resnica je, da je obremenitev s sevanjem, ki se uporablja pri sodobni mamografiji, minimalna in nekajkrat manjša kot pri običajnih rentgenskih ali CT-diagnostičnih aparatih.

MRI (slikanje z magnetno resonanco)

Metoda MRI uporablja magnetne in radijske valove za ustvarjanje notranje slike telesnih tkiv. MRI ni del rutinskega preventivnega pregleda. Uporablja se pri bolnikih z družinsko anamnezo raka dojk ali prsnimi vsadki. Uporablja se tudi kot presejalna metoda pri zdravljenju raka dojk.

Preprečevanje z življenjskim slogom

Osnovna preventiva pred rakom in boleznimi na splošno je življenjski slog.

Priporočljiva je redna prehransko uravnotežena prehrana, ki vključuje povečan vnos beljakovin, zelenjave in sadja, zdravih maščob (ribe, sredozemska prehrana, oreščki, avokado), vlaknin, sojinih izdelkov in stročnic. Pomemben je tudi vnos vitamina D.

Za preprečevanje tveganja za nastanek raka se je treba izogibati alkoholu in kajenju.

Priporočljivo je tudi redno izvajanje ustrezne telesne dejavnosti korektivne in kompenzacijske narave glede na vsakodnevne družbene in poklicne dejavnosti.

Trenutno so na voljo različna naravna prehranska dopolnila za podporo zdravja dojk in splošnega zdravja žensk. Vendar je treba skrbno preučiti sestavo glede na morebitna tveganja in kontraindikacije.

V primeru dvoma se je priporočljivo obrniti na zdravnika.

Zdravljenje raka dojk

Vrsta zdravljenja je vedno odvisna od številnih dejavnikov: stopnje bolezni, simptomov, invazivnosti, vrste raka, ocene tveganja za zdravje in bolnikove anamneze. Pogosto gre za zdravljenje, ki pretirano obremenjuje človeško telo.

Vrste zdravljenja raka dojk:

• Kirurško zdravljenje
• Radioterapija
• Kemoterapija
• Hormonsko zdravljenje
• Imunsko zdravljenje
• Ciljno zdravljenje

Kirurško zdravljenje je lahko "kirurgija, ki ohranja dojko", pri kateri se tumor odstrani, zdravo tkivo dojke pa se ohrani. Druga možnost je mastektomija, pri kateri se kirurško odstrani celotna dojka.

Radioterapija je vrsta zdravljenja, ki z ionizirajočim sevanjem poškoduje nenormalne celice dojke in povzroči njihovo odmrtje. Radioterapija je običajno indicirana po operaciji.

Kemoterapija, pri kateri se v telo vbrizgavajo posebne snovi, postopoma uničuje razvijajoče se celice raka dojke.

Kemoterapijo običajno dajemo ciklično na vsakih 1-3 tedne z intravensko infuzijo. Po končani standardni intravenski kemoterapiji lahko nato dajemo dodatno peroralno kemoterapijo.

Hormonska terapija, farmakoterapija, ki se daje peroralno in intravensko, ima glavni cilj zmanjšati učinke estrogena pri posebnih ER-pozitivnih rakih dojk.

Imunoterapija (imunsko zdravljenje) v boju proti raku uporablja farmakoterapijo za spodbujanje bolnikovega lastnega imunskega sistema, da učinkoviteje prepozna in nato uniči celice raka dojke.

Ciljno zdravljenje vključuje uporabo zdravil in zdravil, ki blokirajo posebne signale v tumorskih celicah in tako spodbujajo rast in razmnoževanje nenormalnih celic raka dojk.

Izbrana vrsta terapije je individualna in je odvisna predvsem od specifične vrste in tipa raka dojke.

Rožnati oktober (mesec ozaveščanja o raku dojk)

Rožnati oktober je mesec ozaveščanja o raku dojk in njegovega preprečevanja. Po vsem svetu potekajo številni pohodi, predavanja, zbirke in kampanje.

Najpogosteje te dogodke organizirajo združenja in podporne skupine za ženske, ki se borijo z rakom dojk. Na njih so predstavljene tudi zgodbe žensk, ki so bolezen premagale.

Simbol ozaveščanja in preprečevanja te bolezni sta rožnata barva in rožnati minimalistični trak.