Petehije kot manifestacija nepomembnih do smrtonosnih bolezni?

Petehije na koži so lahko posledica različnih bolezni, lahko pa jih povzroči tudi mehanski pritisk ali draženje kože.

Pojavljajo se kot spremljevalni pojav različnih patoloških procesov pri odraslih in tudi pri otrocih. Odpravimo jih lahko le z ustreznim zdravljenjem primarne bolezni.

So posledica mehanskega pritiska ali udarcev? So spremljevalni pojav številnih bolezni. Povzročijo jih lahko tudi kemikalije in zdravila.

Govorimo o petehijah ali tako imenovanih petehialnih krvavitvah.

To so drobne pike žilne (lasne) krvavitve. Najpogosteje se pojavljajo v podkožju na različnih delih telesa, pa tudi na sluznicah in notranjih organih.

Kaj so petehije in kako nastanejo?

Petehije niso bolezen. so pa simptom, ki kaže na zelo širok spekter bolezni. Petehijska krvavitev je pravzaprav krvavitev iz najmanjših krvnih žil v človeškem telesu - lasnih žil (kapilar). To so zelo tanke krvne žile, katerih steno lahko poškoduje že lokalni pritisk, ne da bi za to bile potrebne druge bolezni.

Ob mehanski poškodbi ali bolezenskem stanju stena kapilare poči, kar povzroči rahlo krvavitev v podkožje, sluznice in organe.

Ta krvavitev ni resna, vendar sta bolnikovo splošno stanje in razvoj odvisna od osnovnega vzroka, ki je lahko smrtonosna bolezen, kot je levkemija.

Petehialna krvavitev na koži se kaže kot lokalna rdečica, včasih obarvana v vijolično barvo. Ob natančnejšem pregledu lahko vidimo drobne pike krvavitve.

Petehije se lahko pojavijo kot posamezna točka, lahko pa prizadenejo tudi večje površine kože.

V tem članku so obravnavani mehanski vzroki petehij in najpogostejša stanja z različnih medicinskih področij, ki se kažejo s petehijsko krvavitvijo in drugimi vrstami krvavitev hkrati.

Mehanski izvor petehialne krvavitve

Mehanska kapilarna krvavitev nastane razmeroma enostavno. Mehanski pritisk, bodisi prevelik (stiskanje, udarjanje, brcanje) bodisi premajhen (sesanje, sesanje), poruši občutljive žilne stene in povzroči krvavitev v podkožje. To je pogost pojav, ki ga lahko opazujemo rutinsko.

Forenzične patologije so pomembne v kriminalistiki, kjer so dokaz nasilnih kaznivih dejanj, kot so udarci med napadom, pripiranje zapestij, pritisk na usta za utišanje ali med dušenjem.

Infekcijske bolezni

Infekcijski meningitis in encefalitis

Infekcijski meningitis in encefalitis sta nevroinfekciji, ki ju povzročajo mikroorganizmi, najpogosteje bakterije in virusi.

Encefalitis je vnetna bolezen možganov. Okužba možganskih ovojnic se imenuje meningitis. Okužba lahko hkrati prizadene možgane in njihove ovojnice. V tem primeru govorimo o meningoencefalitisu.

Kaže se z visoko vročino, splošno oslabelostjo, utrujenostjo, apatijo, motnjami zavesti, hudim glavobolom, hudim bruhanjem, fotofobijo, draženjem mening (togost vratu).

Bakterijske oblike bolezni povzročajo petehialno krvavitev kot posledico septičnega stanja. Lahko se razvije diseminirana intravaskularna koagulopatija - DIC (glej spodaj).

Petehije najpogosteje najdemo na trupu okoli popka. To je resen simptom, zlasti pri otrocih, ki skupaj z drugimi simptomi kaže na možno meningokokno okužbo. Seveda jih najdemo tudi na okončinah in drugih delih telesa.

Infekcijski endokarditis

Endokarditis je vnetje endokarda (notranje obloge srca). Prizadene tudi srčne zaklopke. Pogosto se bakterije primarno pritrdijo na zaklopke in posledično se endokarditis pojavi sekundarno. Glede na mesto vnetja je jasno, da gre za resno bolezen. Lahko povzroči srčno popuščanje, aritmijo in celo srčni zastoj.

Začetek bolezni se začne z vročino, mrzlico, splošno oslabelostjo in utrujenostjo.

Bakterije se hitro razširijo v krvni obtok in povzročijo sepso z možnimi motnjami zavesti. Kot je običajno pri septičnih stanjih, se pojavijo manjše podkožne krvavitve.

Infektivna mononukleoza

V 80 do 90 % primerov je povzročitelj človeški virus EB (Epstein-Barr virus). Gre za vrsto virusa herpesa, povzročijo pa jo lahko tudi adenovirusi, toksoplazma gondii ali virus HIV. Pojavnost je svetovna in značilna za otroštvo.

Bolezen se lahko ne pokaže ali pa se kaže z nespecifičnimi simptomi, podobnimi gripi. Tipična klinična slika vključuje oslabelost, slabo počutje, vročino, bolečine v žrelu, obsežne tonzilarne in ustne obloge kot pri tonzilitisu z manjšo krvavitvijo na nebu, pa tudi v podkožju, ter povečanje regionalnih vozlov.

Povečata se vranica in jetra, otekle so veke in obraz.

Fulminantni hepatitis

Fulminantni hepatitis B je redka vrsta virusnega hepatitisa (vnetne bolezni jeter). Predstavlja približno 0,1 do 1 % vseh virusnih hepatitisov in poteka sočasno s hepatitisom B. Je huda bolezen z zelo hitrim in dramatičnim potekom, ki vodi do masivne nekroze jeter in odpovedi jeter.

Zanjo je značilna visoka umrljivost. Napreduje zelo hitro in v nekaj tednih privede do odpovedi jeter. Kaže se kot jetrna encefalopatija, ki nastane med akutnim hepatitisom.

Začetek bolezni je značilen za druge okužbe s subfebrilnimi boleznimi, šibkostjo, slabim počutjem, zmanjšano telesno dejavnostjo in utrujenostjo. Jetrne motnje se kasneje kažejo kot prebavne motnje, povečanje jeter in vranice, ikterus (rumeno obarvanje kože), subikterus (rumeno obarvanje vek), edemi, podkožne krvavitve, motnje zavesti, jetrna koma (jetrna) in celo smrt.

Hemolitično uremični sindrom

Hemolitično-uremični sindrom je eden najpogostejših vzrokov akutne ledvične odpovedi v otroštvu. Povzročitelj je v 90 % Escherichia coli v prebavilih. V ospredju bolezni je hemolitična anemija, trombocitopenija s posledično ledvično odpovedjo.

Kaže se, vključno s simptomi akutne ledvične odpovedi, z nevrološkimi težavami, kot so mišični krči, srčnimi težavami, kot so motnje v delovanju srca s povečanim tveganjem za srčni infarkt. Prizadeta so tudi pljuča, jetra in trebušna slinavka. Bolnik je slaboten, slabe volje, zvišana telesna temperatura in krvavitve na koži zaradi oslabljenih krvnih žil in hemolize.

Zunanje nalezljive bolezni

Hemoragična mrzlica denga

Je virusna bolezen, ki spada med hemoragične mrzlice. Ime izhaja iz španščine in se prevaja kot nenaravnost, po nenaravni drži bolnika.

Povzroča jo flavivirus iz družine Flavioviridae (RNK virusi), prenašajo pa jo komarji Aedes aegypti ali Aedes albopictus (glej tudi rumena mrzlica).

Prvotno je bila ugotovljena le v Afriki, pozneje pa se je razširila v Azijo, o nekaj primerih pa so poročali tudi iz Amerike.

V večini primerov se kaže le blago, s simptomi, podobnimi gripi. V hujših primerih se začne z visokimi temperaturami nad 40 °C, mrzlico, bolečinami v glavi, mišicah in sklepih ter redkeje z bruhanjem.

Simptomi prehodno izzvenijo, sledita ponovni dvig temperature in pojav petehialnih krvavitev na koži do obsežnega eksantema z makulopapulomatoznimi izpuščaji.

Hemoragična mrzlica Hanta z ledvičnim sindromom

Povzročitelj bolezni je hantavirus iz družine Bunyviridae (RNA virusi). Vir okužbe so glodavci. Gre za zoonozo in se prenaša z neposrednim stikom z iztrebki, urinom, slino okužene živali, redko z ugrizom. Bolezen se pojavlja v Evropi, Sibiriji, na Balkanu in v Severni Ameriki.

Kaže se z vročino, glavobolom, bruhanjem, šibkostjo, utrujenostjo, povečano zaspanostjo. V hujših primerih so prisotni simptomi, kot so visoka vročina in hemoragični znaki, kot so krvavitve iz nosu in dlesni, petehije na koži (v nekaterih primerih so hemoragična stanja lahko odsotna).

V najhujših primerih lahko opazimo sliko akutne ledvične odpovedi, z bolečino v križnem predelu hude jakosti visoke temperature in hemoragičnimi znaki, kot sta kri v urinu in razvoj šokovnega stanja.

Kuga (pestis)

Tako imenovana črna smrt se je pojavljala predvsem v preteklosti. Ta huda bolezen je izbrisala veliko število ljudi. Povzročitelj bolezni je bakterija Yersinia pestis. Vir okužbe so podgane, od katerih se okužba prenese na bolhe, pritrjene na te glodavce.

Človek se lahko okuži, če ga ugrizne ta bolha.

Mesto vstopa je mesto ugriza bolhe ali dihalne poti. Na mestu vstopa pride do lokalnih sprememb v obliki celičnih poškodb kože, krvi in bezgavk. Po kratki inkubacijski dobi se pojavijo utrujenost, šibkost, visoka vročina, mrzlica, glavobol, bolečine v mišicah in trebuhu.

Limfne vozlišča v pazduhah in ingvinalnem predelu so povečana in gnojna. Na koži se pojavijo točkovne krvavitve in gnojna vnetja. Nastanejo velike izcedne rane s temnimi izločki.

Bolezni krvi

Hemofilija

Najbolj znana krvavitvena bolezen je hemofilija. Govorimo o prirojeni motnji z okvaro nastajanja koagulacijskega faktorja VIII (hemofilija tipa A) in IX (hemofilija tipa B) v krvi v različnih stopnjah.

Ta dejavnik je nujen za normalno strjevanje krvi. Njegova odsotnost povzroči resne zaplete, pri katerih lahko bolnik izkrvavi do smrti.

Poleg dolgotrajnih krvavitev zaradi motenega strjevanja krvi se pri hemofilikih pojavijo tudi spontane krvavitve, kadar je stena krvnih žil poškodovana ali poškodovana. Pogoste so krvavitve iz nosu, dlesni, uriniranje krvi, petehialne krvavitve v podkožje in hematomi po vsem telesu brez očitnega vzroka.

Von Willebrandova bolezen (vWD)

To je na splošno najpogostejša vrsta motnje krvavitve. ljudje, ki trpijo za to boleznijo, imajo pomanjkanje tako imenovanega von Willebrandovega faktorja (vWD faktor). ta je skupaj s trombociti odgovoren za pravilno strjevanje krvi. vWD faktor pomaga pri celjenju krvaveče krvne žile, v kateri trombociti nato tvorijo čep - krast.

Nekateri med nami morda niti ne vedo, da imajo to bolezen. bolezen ima tri stopnje. prvi dve stopnji sta le zelo blagi. najpogosteje gre za petehialne krvavitve na koži ali hujše krvavitve zaradi poškodb.

Tretja stopnja je resnejša, pri kateri lahko bolnik brez očitnega mehanizma krvavi v kožo ali mišice.

Trombocitopenija, trombocitopatija in trombocitopenična purpura

Izraz idiopatska trombocitopenija (ITP) se nanaša na zmanjšano število trombocitov v krvi. Pomanjkanje trombocitov je neposredno odgovorno za krvavitve na različnih mestih. Najpogostejše so petehije in hematomi.

Krvavitev iz sluznic (nos, dlesni). Včasih jo diagnosticiramo naključno, na primer pri čezmerni krvavitvi po ekstrakciji zoba. Podobne težave povzroča trombocitopatija, pri kateri pride do čezmerne krvavitve zaradi nepravilnega delovanja trombocitov na podlagi druge notranje motnje ali bolezni.

Trombotična trombocitopenična purpura (TTP) ali celo Moschcowitzov sindrom je huda oblika, ki ima v primerjavi z ITP hud potek in neugodno prognozo. Pri tej bolezni je poškodovana notranja sluznica krvnih žil in pride do čezmerne patološke razgradnje trombocitov. To povzroči presežek Willebrandovega faktorja z nastankom mikrotrombov.

Nastop bolezni je nenaden in silovit. Pojavi se hemolitična anemija. Bolnik je slaboten, ima visoke vročine, motnje zavesti, mišične krče in glavobole. Na koži se zaradi prekomerne razgradnje rdečih krvničk pojavijo pikčaste krvavitve. Bolnik umre zaradi odpovedi ledvic ali krvavitve v življenjsko pomemben organ, kot so možgani.

Diseminirana intravaskularna koagulopatija (DIC)

To je zelo resna bolezen, pri kateri se poveča aktivnost trombocitov. Zaradi povečane aktivnosti koagulacije pride do mikrotromboze v perifernih krvnih žilah.

Bolniku grozi obstrukcija (zamašitev) teh žil, njihova pomanjkljiva prekrvavitev in nekroza. Zelo hitro pride do izčrpanja koagulacijskih faktorjev, stanje se paradoksalno obrne in razvije se pomanjkanje trombocitov s simptomi krvavitve.

Hemoragična diateza je resno stanje. Bolnik krvavi skoraj povsod. Kri najdemo v blatu (melena), v bruhanju (hematemeza), v urinu (hematurija), pa tudi v podkožju z nastankom petehij in neustavljivo krvavitvijo iz ran.

Levkemija

Leukemija je strašljiva bolezen, ena od malignih bolezni krvi. Patofiziološki mehanizem levkemije je razmnoževanje in kopičenje nezrelih oblik levkocitov (belih krvničk) v kostnem mozgu. Njihova presežna količina ovira proces normalnega nastajanja krvi.

Bolniki so skoraj od začetka bledi, utrujeni, letargični, nimajo apetita, hujšajo in se zelo hitro zadihajo. Zelo izrazit spremljajoči simptom so krvavitve. Leukemiki imajo pogosto petehije in modrice po vsem telesu ter krvavitve iz nosu.

Bolezen ožilja

Vaskulitis (vnetje krvnih žil)

Sistemska vnetna bolezen stene krvnih žil se imenuje vaskulitis. Prizadene lahko krvne žile v katerem koli delu in v katerem koli organu.

Vnetni proces na krvni žilici povzroči njeno zadebelitev, zožitev prehodnosti s pogostimi trombozami (krvnimi strdki) in nekrozo (odmrtjem tkiva).

Na nekaterih mestih se stena krvne žile patološko poveča, kar imenujemo anevrizma (izbočenje stene krvne žile).

Obstaja več vrst vaskulitisa. prizadenejo vse vrste krvnih žil v človeškem telesu (arterije, vene, lasne žile). Vnetni proces oslabi krvno žilo in ta pogosto poči s posledično krvavitvijo.

Kadar so prizadete najmanjše krvne žile, lasne žile (kapilare), pride do krvavitve v kožo in podkožje. To imenujemo kapilarna ali celo petehialna (pikčasta) krvavitev.

Schönlein-Henochova purpura

Schönlein-Henochova purpura spada v skupino vaskulitid. gre za zelo redko, za otroštvo značilno bolezen. vzroka zanjo še niso ugotovili. edina gotovost je, da ni dedna.

Domnevajo, da so njeni povzročitelji mikroorganizmi (virusi, bakterije), ki prizadenejo zgornja dihala in so pri otrocih veliko pogostejši kot pri odraslih.

Prizadene kapilare (lasne celice) v koži, ledvicah in črevesju. Vnetje lasnih celic povzroči njihovo raztrganje (popoko), kar povzroči majhne kapilarne krvavitve v podkožje na koži.

Na koži se pojavijo kot malo opazne, pikam podobne krvavitve. Postopoma postanejo temno rdeče do vijolične barve in se začnejo združevati v večja območja. Izgledajo kot hematom (modrica) in so lahko vidne kjer koli na telesu, najpogosteje pa na spodnjih okončinah.

Bolezni imunskega sistema

Lupus eritematozus

Zelo nevarna avtoimunska bolezen je lupus eritematozus. Gre za bolezen, pri kateri telesu lasten imunski sistem napada telesne organe in tkiva.

Sprožilec so lahko genetski dejavniki, imunske motnje, okužbe, hormonski vplivi, zdravila, toksini, kemikalije itd. Pojavlja se v veliki večini pri ženskah - 9 : 1 v primerjavi z moškimi.

Lupus se običajno kaže z značilnim eksantemom v obliki metulja na obrazu obojestransko okoli ličnih kosti, pod očesnimi jamicami, ki ima pomembno diagnostično vrednost.

Ta resna bolezen prizadene vse organe in tkiva, vključno s krvnimi žilami, ki oslabijo s posledično rupturo in krvavitvijo. Kapilarna krvavitev se kaže s petehijami.

Zanimive informacije v članku.

Bolezen jeter

Ciroza jeter/alkoholna hepatopatija

Ciroza jeter je pogosta bolezen. Vzroki so različni, vendar je najpogostejši sprožilni dejavnik alkohol, nato droge in bolezni, kot je virusni hepatitis.

Jetrna ciroza je kronična razširjena bolezen jeter. Njene celice (hepatociti) so pod vplivom sprožilnega vzroka poškodovane, začnejo nekrotizirati (umirati) in se ob prisotnosti motnje uničujejo do popolne preobrazbe z nadomeščanjem odmrlih delov z vezivnim tkivom.

Kaže se s prebavnimi motnjami, blata, menstruacijo, edemi, nočnim uriniranjem, povečanjem jeter, trebuha, rumenim obarvanjem kože in pajkovimi znamenji na koži. Kasneje v fazi dekompenzacije se pridružijo utrujenost, šibkost, izčrpanost, upočasnjene reakcije, bolečine v križu in sklepih, hujšanje, ascites, paličasti prsti, beli nohti, gladek jezik.

Prisotna so tudi hemoragična stanja, tako imenovana hemoragična diateza, ki se kažejo s krvavitvami iz nosu, dlesni, želodca, varicami požiralnika, petehialno krvavitvijo v podkožje in nastankom hematomov.

Jetrna encefalopatija

Jetrna encefalopatija se lahko razvije kot posledica napredovale bolezni jeter, kot je ciroza, pa tudi njenih drugih bolezni. Gre za poškodbo možganov zaradi amoniaka, ki se nahaja v portalnem, jetrnem obtoku, kadar je oslabljena razstrupljevalna funkcija jeter.

Nevropsihiatrične motnje pridejo v ospredje zaradi motenj osrednjega živčnega sistema. Kažejo se s pogostimi spremembami razpoloženja, raztresenostjo, čustveno nestabilnostjo, intelektualno oslabelostjo, agresivnostjo, halucinacijami, utrujenostjo, pretirano zaspanostjo. Prisotna je hemoragična diateza, kot pri jetrni cirozi, s petehijami do hematomov.

Podkožne krvavitve zaradi zdravil

Protitrombocitna zdravila so zdravila, ki neposredno vplivajo na sestavo krvi tako, da blokirajo delovanje trombocitov - delujejo antitrombotično. Uporabljajo se za preprečevanje nenadnih stanj v kardiologiji, nevrologiji, pa tudi drugih medicinskih strokah.

Pri ogroženih bolnikih zmanjšujejo tveganje za akutni miokardni infarkt, možgansko kap, pljučno embolijo ali embolizacijo v spodnje okončine. V povečanih količinah zmanjšujejo krvavitvena stanja (petehije, modrice, kri v urinu, epistaksa, melena ...).

Najbolj znano zdravilo iz te skupine je acetilsalicilna kislina (acetilpirin, anopirin). Na protitrombocitni učinek teh razpoložljivih zdravil mora pomisliti vsakdo, ki jih rutinsko uporablja za zdravljenje bolečine ali vročine. Včasih so jih redno uporabljali proti vročini, danes pa to ni priporočljivo.

Do petehialnih krvavitev pa je prišlo tudi ob uporabi nekaterih vrst analgetikov, kortikosteroidov, steroidov in antidepresivov.

Pomanjkanje vitamina C

Vitamin C je za človeško telo pomemben predvsem zaradi pozitivnega vpliva na imunski sistem, pomaga pri hitrejši regeneraciji telesa, pospešuje celjenje ran, ugodno vpliva na zobe, kosti in hrustanec. Pomaga pri absorpciji železa. Telo ga ne more proizvesti samo, zato ga moramo dodajati iz prehrane.

Njegovo pomanjkanje povzroča motnje imunskega sistema, pogoste okužbe in vnetja, počasnejšo presnovo, težave z zobmi in kostmi, slabokrvnost in krvavitve. Danes zelo redka bolezen zaradi pomanjkanja vitamina C se imenuje skorbut.

Za skorbut so značilni slabokrvnost, ki vodi v splošno oslabelost, bolečine v sklepih in mišicah ter krvavitve (najpogosteje petehialne), krvavitve iz dlesni in zob.