Odpornost proti antibiotikom: zakaj jih jemati natančno?

Antibiotiki (iz grškega anti - proti, bios - življenje) so naravna, pa tudi sintetična zdravila, ki delujejo na bakterije, upočasnjujejo njihovo rast in jih uničujejo.

Njihovo odkritje je povzročilo revolucijo v zdravljenju bakterijskih bolezni in pomembno prispevalo k zmanjšanju umrljivosti zaradi nalezljivih bolezni.

Zgodovinski mejniki pri zdravljenju z antibiotiki

"Včasih človek najde tisto, česar ne išče."
(Alexander Fleming)

Leta 1988 je nemški znanstvenik E. Freudenreich prvič izoliral bakterijske izločke in odkril njihove antibakterijske lastnosti.

Najbolj znan antibiotik, penicilin, še vedno velja za največje odkritje. Njegov odkritelj je bil škotski zdravnik Alexander Fleming, ki je leta 1921 prvi odkril snov, ki uničuje bakterije in jo je poimenoval lizocim.

Leta 1928 je Fleming odšel na počitnice in na pisalni mizi pustil Petrijevo posodo z bakterijsko kulturo.
Ko se je vrnil, je na posodi zrasla plesen z obročem bakterij okoli nje. Postopek je ponovil.
Plesen je identificiral kot Penicillium notatum, protimikrobno sredstvo pa kot penicilin.

Prvi antibiotiki so bili prvotno naravne snovi, pridobljene iz glivic ali drugih bakterij. Sredi tridesetih let 20. stoletja so jim dodali sulfonamide.

Raziskave novih antibiotikov so drage in neuspešne

V šestdesetih letih 20. stoletja so s kemično sintezo ustvarili številne nove antibiotike z različnimi mehanizmi delovanja.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do preloma, saj se je z razvojem antibiotikov zaradi njihovih velikih količin in s tem pretirane uporabe začela razvijati odpornost bakterij.

Žal so v istem obdobju farmacevtska podjetja zaradi stroškov raziskav izgubila zanimanje za razvoj novih zdravil.

Letni stroški raziskav znašajo približno 5 milijard ameriških dolarjev! Poleg tega do 80 % snovi ne opravi preskusov učinkovitosti in varnosti.

Kako delujejo antibiotiki?

Antibiotiki so snovi, ki upočasnijo rast mikroorganizmov ali jih popolnoma uničijo.

Proizvajajo jih bakterije ali glive same, kot v primeru penicilina.

Danes se večinoma uporabljajo sintetični derivati z močnim protimikrobnim učinkom in hkrati minimalno toksičnostjo za ljudi.

Mehanizem delovanja antibiotikov

Antibiotiki delujejo na bakterije na več načinov.

Upočasnijo njihovo rast in zlivanje, upočasnijo sintezo beljakovin in nukleinskih kislin v bakterijah ter porušijo bakterijsko membrano.

1. Upočasnitev sinteze celične stene - celična stena je za bakterijo življenjskega pomena, zato njeno prekinjanje uniči mikrob
2. prekinitev bakterijske membrane - prekinitev citoplazemske membrane bakterije povzroči uhajanje nekaterih snovi, ki so pomembne za njeno preživetje
3. upočasnitev sinteze beljakovin - vpliva na proces podaljševanja peptidne verige (beljakovinski izdelki)
4. upočasnitev sinteze nukleinskih kislin - preprečuje zlitje nukleinskih kislin

Njihov učinek ocenjujemo z njihovo najmanjšo inhibitorno koncentracijo (MIC). To je določitev najmanjše možne koncentracije antibiotika, ki lahko upočasni rast in razmnoževanje bakterij.

Druga pomembna vrednost je določitev postantibiotičnega učinka (PAE). To je čas, ki je potreben, da se mikroorganizmi prenehajo razmnoževati, preprosto povedano, trajanje učinka zdravila.

Zanimivo:
PAE je zelo pomembna vrednost. Do takrat, ko se konča učinek ene zaužite tablete, je treba dati drugo. Večina antibiotikov se zato daje enkrat na 12 ali enkrat na 24 ur. Če z zdravilom zamudimo ali pozabimo nanj, si bakterija ustvari odpornost na to zdravilo - postane odporna!

Katere antibiotike poznamo?

Na podlagi mehanizma delovanja lahko antibiotična zdravila razdelimo v več skupin.
Standardno jih delimo glede na njihovo kemijsko strukturo.

Preglednica z razdelitvijo ATB glede na kemijsko strukturo:

Katere neželene učinke lahko pričakujemo pri jemanju ATB?

Najpogostejši so biološki učinki zdravila na organizem. Povzročajo jih spremembe naravne mikroflore v določenem organu. Opazimo jih lahko na koži in sluznicah, pa tudi na notranjih organih (črevo - driska).

Alergijske reakcije so še ena pogosta reakcija na zdravila in s tem na ATB. Povzročijo jih preobčutljivost organizma na določeno snov (zdravilno učinkovino, pomožno snov) in njegov hiperaktivni odziv. Najpogostejše so pri ATB iz serije penicilinov.

Do zastrupitve (intoksikacije) z antibiotikom lahko pride nenamerno, lahko pa tudi namerno. To se zgodi ob zaužitju velikih odmerkov zdravila, pa tudi takrat, ko ima posameznik večjo občutljivost na zdravilo. Pri bolniku se pojavijo različni simptomi, odvisni od odmerka zdravila. V nekaterih primerih pride do trajnih posledic (npr. poškodbe jeter, ledvic).

Odpornost proti antibiotikom se običajno povečuje

Odpornost bakterije na antibiotik je lahko primarna ali sekundarna.

Razlog za primarno odpornost je genetska neobčutljivost patogena na določen antibiotik. To pomeni, da je bakterija naravno odporna na to zdravilo.

Sekundarna odpornost nastane med nepravilnim zdravljenjem z ATB ali kot posledica predhodne uporabe ATB. Gre za pridobljeno prilagoditev mikroorganizma.
Okoli zdravila se selekcionirajo pretežno odporni bakterijski sevi.

Vrste bakterijske odpornosti: 1. Bakterijska odpornost proti zdravilu, ki se pojavi na podlagi bakterijske odpornosti:

1. Odpornost penicilinskega tipa - pojavi se po dolgotrajni uporabi ATB penicilinskega tipa.
2. odpornost tipa streptomicin - opazimo jo pri hitrem pojavu zelo odpornih bakterijskih sevov (streptomicin, eritromicin).

Osnovni mehanizmi odpornosti:

• omejeno prodiranje ATB v bakterijsko celico
• sprememba strukture tarče, sprememba receptorja
• presnovne spremembe v bakterijski celici
• inaktivacija antibiotika zaradi inhibicije nekaterih encimov

Odpornost bakterij - nova grožnja

Vedno večja odpornost bakterijskih patogenov na zdravljenje z antibiotiki - bakterijska odpornost na ATB - je ena najpomembnejših groženj zdravju v 21. stoletju.

Postaja ne le zdravstveni, temveč tudi gospodarski problem. niti osnovni ukrep vezave zdravil na recept je ni preprečil.

Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 2017 objavila seznam bakterij z najvišjo stopnjo odpornosti proti razpoložljivim zdravilom, za katere je nujno izumiti nove antibiotike.

Nekateri novi antibiotiki so trenutno odobreni, drugi pa so v fazi kliničnih preskušanj. Cilj je pospešiti zdravljenje odpornih in težko obvladljivih okužb.

Zanimivo: med najbolj odporne bakterije spadajo Acinetobacter baumanii, Pseudomonas aeruginosa, Enterobacteriaceae, Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, MRSA.

Razlogi za odpornost bakterij:

1. Nepoznavanje in nepravilna uporaba antibiotikov s strani bolnika.
2. slepo dajanje antibiotičnega zdravljenja s strani zdravnika brez predhodnih krvnih preiskav - težava z zdravstvenim zavarovanjem

Kako se lahko branimo?

Da bi preprečili, da bakterije postanejo odporne na antibiotik in posledično podaljšajo bolezen ali jo poslabšajo, je v prvi vrsti pomembna zdravnikova izbira zdravila.

Druga prednostna naloga je pravilna uporaba zdravila s strani bolnika.

• Pred zdravljenjem je treba bolniku odvzeti vzorec krvi, da se ugotovi, na katerega od širokega nabora ATB je patogen, ki povzroča njegovo bolezen, občutljiv.
• Po odvzemu krvi se bolniku v zadostnem odmerku aplicira samo zdravljenje.
• Pri zdravljenju je pomembno upoštevanje PAE, tj. vsako tableto je treba dati ob pravem času v skladu z zdravnikovimi navodili.
• ATB je dobro kombinirati s probiotiki (ti ščitijo črevesno mikrofloro, ki jo zdravilo moti).
• Zdravljenje je treba popolnoma končati, tudi če se bolnik počuti bolje.
• Med zdravljenjem sta pomembna počitek in povečan vnos tekočine.
• Bolnik mora biti v domačem okolju, ki ne sme biti izpostavljen prekomerni sončni svetlobi.

Opozorilo:
Nekateri bolniki se sprašujejo, zakaj jih boli glava, mišice in sklepi ali zakaj imajo povišano temperaturo, ko pravilno jemljejo ATB.
ATB uničijo samo okužbo. Vendar ne vplivajo na simptome bolezni, dokler bakterija ni popolnoma uničena in simptomi sami ne izzvenijo.
Simptome je treba zdraviti ločeno z zdravili proti bolečinam, z zdravili proti temperaturi ali z zdravili proti driski in bruhanju.
Treba je upoštevati časovne intervale jemanja posameznih zdravil, saj se razlikujejo glede na posamezno zdravilo.