Masticha: Moč narave, skrita v smoli, ki so jo poznali že v antičnih časih?

Masticha je edinstvena in brezčasna naravna snov. Kaj je njen izjemen učinek, ki vzbuja zanimanje ne le znanstvenikov, temveč tudi preostalega prebivalstva? Smolni izloček drevesa, ki izvira iz Sredozemlja, v sebi skriva več, kot bi pričakovali.

Masticha ali mastični gumi je naravna smola, ki se že več kot 2 500 let uporablja v različnih zdravilih.

Kaj je mastika in kakšen je njen izvor?

Masticha je posušen smolnat eksudat, tj. eksudat iz stebel ali vej drevesa Pistacia lentiscus.

Ta smola se pridobiva z rezanjem stebel ali vej rastline, pri čemer se iz poškodovanih mest začne izcejati eksudat.

Vsebuje najmanj 10 ml/kg eteričnih olj. Govorimo torej o oleoresinu (mešanici smole in olj).

Na Balkanu je znana pod sinonimi masticha, mastixa ali mastična guma. V literaturi se zelo pogosto omenja kot "chioska masticha", prav zaradi svojega izvora na otoku Chios.

Otok Hios je peti največji grški otok v Egejskem morju in je znan predvsem po izvozu mastičnega kavčuka.

Otok Chios, zlasti njegov južni del, imenovan Mastichochoria (ki ga predstavlja 24 vasi), je največji vir gumijaste gume na svetu. Apnenčasta tla na otoku Mastichochoria zagotavljajo idealne pogoje za gojenje mastičnih dreves in proizvodnjo smole.

Gojenje mastičnih dreves in zbiranje mastične smole sta del kulturne dediščine tega območja.

Letno se s Hiosa izvozi približno 250 000 kg mastike, predvsem v Francijo, ZDA, Saudovo Arabijo, Združeno kraljestvo in Avstralijo.

Od leta 1997 je masticha s Hiosa vpisana v register zaščitenih označb porekla (ZOP). Leta 2014 je bilo gojenje mastiche na otoku Hiosu vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.

Od kod izvira masticha?

Pistacia lentiscus spada v družino rastlin Anacardiaceae. Njeni naravni habitati so obalna območja Sredozemlja, Portugalske in tropske Afrike.

Pistacija lahko zraste do velikosti drevesa ali gostega grma. V višino zraste od 1 do 8 m. Je zimzelena dvospolna rastlina.

Vrsta P. lentiscus je bila šele pred kratkim priznana in vključena v monografije Evropske farmakopeje.

Listi so dolgi 1-4 cm, usnjati, kopjaste do jajčaste oblike, na zgornji strani temno zeleni, na spodnji strani svetlejši.

Cvetovi so enospolni, celi, podobni klasu, rumenkasti (ženski cvetovi) ali vijoličasti do rdečkasti (moški cvetovi), oprašujejo se z vetrom.

Plod pistacije je približno 4 mm velika koščica z enim samim semenom. Plod se med razvojem spreminja iz zelene v rdečo in črno barvo. Črna barva plodov kaže na zrelost. Plodovi skoraj nimajo pomembne uporabne vrednosti.

Drevo mastike raste zelo počasi, polno zrelost doseže pri približno 40 do 50 letih. Mastiko lahko proizvaja od petega do šestega leta življenja. Največjo proizvodnjo doseže pri 15 letih. Proizvodnja smole se znatno zmanjša po 70. letu starosti.

Pri proizvodnji smole so bolj produktivna moška drevesa in grmičevje.

Od sredine junija do začetka julija se zemlja okoli dreves temeljito očisti, izravna in pripravi za spravilo kapljične mastife. Zemlja se posuje z drobnim kamnitim prahom, da se ustvari gladka površina.

Kako poteka spravilo mastife?

Po temeljiti pripravi drevesa in njegove okolice se julija in avgusta odreže lubje glavnih vej. rezi, imenovani "kentos", se začnejo na dnu debla in se nadaljujejo navzgor.

Relativno svež izloček iz odrezanih debel ali vej rastline je lepljiv in prosojen sok, ki kaplja na pripravljeno zemljo pod drevesom. Po približno 15-20 dneh, odvisno od vremenskih razmer, se strdi v nepravilne oblike.

Popolnoma razvito drevo P. lentiscus lahko proizvede približno 1 kg smole na leto.

Po strditvi je smola kristalinična, izgubi grenak okus in je močno aromatična (smolnat vonj).

Smola se zbere, najprej veliki kosi, nato pa še majhni. Smola se spere z vodo, da se odstranijo vse nečistoče, nato se sortira in razvrsti glede na barvo in velikost posameznih zrn.

Smola se naloži v lesene škatle in shrani v hladnem prostoru, dokler ni čas za predelavo.

Priljubljena alternativna metoda pridobivanja mastike je zdaj znana kot "tekoče pridobivanje". Pri tem postopku se rezi na drevesnih vejah premažejo s snovjo, imenovano etilen, ki pospešuje nastanek smole. Mastiko nato zberejo kot tekočo pasto, bogato z eteričnimi olji.

Kako je videti masticha?

Zrna mastihe so rumene ali zelenkaste barve, okrogle ali hruškaste oblike in premera približno 3 mm.

Po obliki zrn se mastika jasno razlikuje od smole sandarak (smola drevesa Tetraclinis articulata), ki se uporablja za ponarejanje prave mastične smole.

Zrna mastike so krhka, imajo rahlo balzamično aromo in okus po terpentinu, pri žvečenju pa postanejo plastična.

Zrna sandaraca ostanejo med žvečenjem zrnata, imajo grenak okus in ne tvorijo plastične mase, kar jih jasno loči od zrn mastihe.

Kemijsko je masticha sestavljena iz več osnovnih sestavin, vendar celotna sestava še ni ugotovljena.

• Triterpeni
• Monoterpenski ogljikovodiki, 20 % kisikovih monoterpenov in seskviterpenov
• Polifenoli, fitosteroli
• Naravni polimeri

Masticha in njena uporaba v medicini

Sama mastiha in dokazovanje njenih učinkov na človeški organizem sta že več desetletij predmet znanstvenih raziskav. V tem času so bili mastiha in njeni učinki večkrat preizkušeni pri različnih indikacijah, tj. pri zdravljenju več bolezenskih stanj.

Da bi bila mastika, tako kot vse druge snovi z zdravilnim potencialom, odobrena za uporabo v medicini, je treba jasno dokazati njeno varnost in učinkovitost.

Mastifo so med ljudmi in v različne namene (zlasti zdravstvene) uporabljali že v prazgodovini. Njena varnost je bila tako preverjena z dolgotrajno uporabo.

Govorimo o tako imenovani tradicionalni uporabi.

Vendar to ne pomeni avtomatično, da ima univerzalno medicinsko uporabo. Njegovi terapevtski učinki so omejeni na določena stanja.

Pri katerih zdravstvenih težavah je uporaba mazila varna?

Trenutno je uporaba mazila uradno odobrena in priporočena le za dve indikaciji.

Ta priporočila je izdala Evropska agencija za zdravila (EMA), glavni regulativni organ za zdravila, ki deluje v Evropski uniji.

Indikacije, za katere je Evropska agencija za zdravila odobrila uporabo mazila (tabela)

Varnost uporabe mastihe pri zgornjih indikacijah je bila dokazana z več znanstvenimi študijami.

Notranja uporaba mazila

Pri prvi omenjeni indikaciji je mazilo namenjeno za notranjo uporabo, tj. daje se skozi usta (oralna uporaba). Jemlje se v obliki praška.

Za lajšanje manjših prebavnih motenj lahko mazilo peroralno jemljejo odrasli in starejši.

• V enkratnem odmerku 0,5-1 g dvakrat na dan ali
• v odmerku 1-2 g enkrat na dan

EMA ne priporoča peroralne uporabe mazila pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let. Razlog za to je pomanjkanje ustreznih podatkov za njegovo uporabo v tej starostni skupini.

Priporočeno trajanje uporabe je 2 tedna.

Pri tem trajanju uporabe je upoštevano dejstvo, da zdravljenja ne nadzoruje zdravnik. Če se med uporabo mazila pojavijo simptomi prebavnih motenj, se je treba posvetovati z zdravnikom ali usposobljenim zdravstvenim delavcem.

Kateri so drugi možni učinki mazila?

Na trgu je zdaj na voljo precej izdelkov, ki vsebujejo mazilo. Ti izdelki so prosto dostopni.

Najdemo jih v različnih oblikah, na primer v obliki že omenjenega praška, pa tudi v obliki kapsul, žvečljivih tablet, izvlečkov, olj ali vode.

Olje se pridobiva iz mastike Chios s parno destilacijo. Voda iz mastike je produkt destilacije in je vodni izvleček.

Proizvajalci teh izdelkov navajajo še več drugih blagodejnih učinkov na telo.

Protimikrobni učinki mastike

Delovanje proti mikroorganizmom temelji na prisotnosti nekaterih snovi, ki jih vsebuje mastiha. Te po eni strani preprečujejo rast mikroorganizmov, po drugi strani pa jih lahko tudi uničijo. Mastiha izkazuje delovanje tako proti Gram-negativnim kot Gram-pozitivnim bakterijam.

Protimikrobni učinek se pripisuje predvsem mastičnemu olju zaradi vsebnosti alfa-pipenov.

Masticha in njen učinek na Helicobacter pylori

Opravljene so bile tudi znanstvene študije, v katerih so preučevali učinek mastihe na Helicobacter pylori, bakterijo, ki povzroča vnetne bolezni želodca in lahko privede do želodčnih razjed.

Čeprav je več študij potrdilo antibakterijski učinek proti Helicobacter pylori in je mazilo lahko bakterijo izkoreninilo iz telesa, priporočila za njegovo uporabo pri tej indikaciji niso bila opredeljena.

Razlog za to je bil, da tudi z visokimi odmerki mastike v monoterapiji niso dosegli zadostne stopnje uničenja bakterije. Zato se mastiko lahko uporablja kot podporno zdravljenje za povečanje učinkovitosti uveljavljenega antibiotičnega zdravljenja, na primer v primeru razvite odpornosti na antibiotike.

Mastiha kot preventiva ateroskleroze

Zaradi narave sestavin mastihe naj bi imela antioksidativni učinek. Sestavine, imenovane fitosteroli, preprečujejo oksidacijo lipoproteinov nizke gostote (LDL), ki so potencialno tveganje za aterosklerozo.

Tako masticha preprečuje nastajanje aterosklerotičnih plakov v krvnih žilah, razvoj ateroskleroze in z njo povezanih bolezni srca.

O protimikrobnem (vključno z antibakterijskim) in antioksidativnem učinku mastihe se še vedno govori le na eksperimentalni ravni in je še predmet znanstvenih študij.

Poleg teh možnih učinkov so raziskovali tudi zaščitni učinek na srce in jetra, protirakavi učinek ali učinek na zniževanje ravni sladkorja v krvi. Vendar te lastnosti niso bile dokazane.

Ali obstaja tveganje za neželene učinke pri uporabi masti?

Ni bilo ustreznih dokazov o neželenih učinkih, povezanih z uporabo mastihe. Zato velja, da se mastiha razmeroma dobro prenaša.

Edina kontraindikacija za uporabo je morebitna preobčutljivost na mazilo.

Varnost mazila pri nosečnicah in doječih materah še ni bila ugotovljena, zato je na splošno priporočljivo, da se mazili v tem obdobju izogibate.

Zunanja uporaba mazila

Druga indikacija, ki jo je odobrila EMA za uporabo mazila, je zdravljenje simptomov nerakavega vnetja kože in nerakavih kožnih ran. V tem primeru govorimo o zunanji uporabi.

V primeru kožnih težav in okvar se mazilo lahko uporablja v obliki poltrdnih pripravkov, ki vsebujejo 9-11 % rastlinskih sestavin v prahu v topilu ali olju. V tankem sloju ga nanesemo na prizadeto mesto trikrat na dan.

Zunanja uporaba mazila ni priporočljiva za otroke, mlajše od 12 let.

Če simptomi kožnih težav po tednu dni zdravljenja z mastjo vztrajajo ali se poslabšajo, se je treba posvetovati z zdravnikom ali usposobljenim zdravstvenim delavcem.

Uporaba mazila za zdravljenje kožnih težav ima več prednosti.

Zaradi svojih blagodejnih lastnosti nima stranskih učinkov, tj. ne povzroča draženja kože, srbenja, vnetja kože, depigmentacije kože itd.

Katere so druge uporabe mazila?

Druge možne zunanje uporabe so navedene pri izdelkih, ki vsebujejo mazilo.

Uporaba pri ustni in zobni higieni

V zvezi s tem so poudarjeni učinki mazila, kot so zmanjšanje razmnoževanja bakterij v ustni votlini, zmanjšanje zobnih oblog in preprečevanje zobne gnilobe, preprečevanje vnetij, odpravljanje slabega zadaha ter tudi njegovo delovanje proti bakterijam in glivicam.

Najdemo ga v izdelkih, kot so zobne paste in ustne vode.

Po drugi strani pa žvečilno mazilo vpliva na povečanje proizvodnje sline, masiranje dlesni in vadbo dlesni, kar vpliva na njihovo zdravje in splošno stanje zob.

Uporaba v kozmetiki

Masticha je postala priljubljena sestavina številnih kozmetičnih in higienskih izdelkov. Uporablja se v kozmetiki za kožo in telo.

Olje masticha, dodano kozmetičnim izdelkom, deluje proti staranju, zaščitno in vlažilno. Priporoča se pri negi problematične kože, kot je aknasta koža, in v boju proti ogrcem na koži.

Voda masticha zagotavlja poživitev utrujene kože in zaščito pred draženjem.

Antibakterijski in protiglivični učinki mastihe se uporabljajo tudi v kozmetiki.

Razmeroma širok seznam uporabe mastihe, pa naj govorimo o živilski in kozmetični industriji ali njeni uporabi za obnovo zdravja, se je oblikoval več sto let.

V tem času se je nabralo precej zapisov in pisnih virov, ki opisujejo izkušnje in dokaze o lastnostih in učinkih masti.

Mazilo je bilo predmet zanimanja že pred našim štetjem in je bilo uporabljeno ali njegovi učinki preizkušeni v nekaterih res zanimivih indikacijah.

Kdaj je torej mastnica začela pisati svojo zgodbo?

Pogled v zgodovino

Podatki, ki opisujejo prve poskuse uporabe mazila, segajo globoko v zgodovino. Prva imena, ki jih povezujemo z mazilom in poskusom razlage njegovih učinkov, so Hipokrat, Dioskorid in Galen.

Starogrški zdravnik Hipokrat je že v 4. stoletju pred našim štetjem poročal o lastnostih mazila iz Chiosa in priporočal njegovo uporabo, zlasti zaradi značilnega okusa in zdravilnih učinkov.

Enaka priporočila so se pojavila v spisih antičnih zdravnikov Dioskorida in Galena nekaj desetletij pozneje, v 1. in 2. stoletju našega štetja.

Dokumenti kažejo, da je bila mastika prvi naravni žvečilni gumi v antiki, ki so ga uporabljali za čiščenje zob in osvežitev zadaha.

Poleg tega so mastiko uporabljali kot sestavino preprostih kozmetičnih pripravkov za čiščenje obraza in telesa. Nenazadnje je bila tudi aktivna sestavina številnih farmacevtskih pripravkov.

V mednarodni farmakopeji je zabeleženo veliko število farmacevtskih izdelkov, ki vsebujejo mastiko.

Poleg tega je Dioskorid opisal zdravilne učinke chioske matishe v Materia Medica, zbirki zbranega znanja in opažanj o zdravilnih lastnostih snovi, ki se uporabljajo za zdravljenje.

Priporočal je mastiho pri prebavnih motnjah, težavah s krvjo in dolgotrajnem kašlju. navedel je tudi, da mastiha deluje kot pomirjevalo (snov za pomiritev, odpravo strahu in tesnobe). izpostavil je tudi olje mastihe za uporabo pri patologiji maternice.

Tabelarični povzetek nekaterih načinov uporabe mastihe v preteklih letih

Mazilo se je v preteklosti uporabljalo tudi v številnih drugih primerih. Ni se uporabljalo le v medicini, ampak je bilo zelo pogosto del živilske ali kozmetične industrije.

Drugi primeri uporabe mazila vključujejo:

• Notranja uporaba kot sredstvo proti driski zaradi njenega adstringentnega učinka.
• Za povrnitev izgubljenega apetita
• za vnetne bolezni ustne votline
• kot sestavina sladkarij ali pijač
• kot začimba v sredozemski kuhinji
• kot sestavina parfumov

Kakšne so trenutne razmere v Evropi in svetu?

Masticha se v svetu in Evropi pogosto uporablja že vsaj dve stoletji.

V Grčiji in Sredozemlju se na primer trenutno uporablja v dermatologiji (zlasti kot sredstvo za celjenje ran in opeklin), v zobozdravstvu ali kot sestavina kozmetičnih izdelkov.

V obliki prahu se pogosto uporablja kot sestavina pri kuhanju, peki ali slaščicah. Mastihovo olje je še posebej priljubljeno zaradi svojih aromatičnih lastnosti, na primer v pijačah. Uporablja se tudi pri proizvodnji sladoleda in jogurta.

Najbolj razširjen komercialni izdelek je zagotovo žvečilni gumi iz mastihe.

V Sredozemlju, Turčiji, Iraku in Iranu se mastika in njeni izdelki izdajajo v lekarnah, uporabljajo pa jih celo neposredno zdravniki.

Ne nazadnje se mastika uporablja tudi v industriji, in sicer v proizvodnji lepil in lakov, zlasti zaradi odličnih lepilnih lastnosti, ter v proizvodnji plastike in pnevmatik. V tekstilni in slikarski industriji je uporabna kot stabilizator barv.