Kdaj je črno blato normalno in kdaj je treba obiskati zdravnika? Kri v blatu

Črno blato ni pogost pojav. Pojavlja se kot eden od simptomov bolezni, pa tudi kot pojav uporabe nekaterih prehranskih dodatkov ali zdravil.

Kaj je blato in kaj vsebuje?

Blato je končni produkt prebave. Do 70 % blata sestavljajo voda, neprebavljeni ostanki hrane, odmrle črevesne celice in seveda bakterije. Običajno je zaradi žolčnih barvil obarvano rjavo.

Osnove prebavnega procesa

Proces prebave se začne v želodcu (gaster, ventriculus), ki ima določeno resorpcijsko sposobnost. Tu se absorbira določena količina vode, soli, nekaterih zdravil in alkohola. Hrana se z ritmičnim krčenjem želodca premeša. Nastane kimus (hrana, pomešana z želodčnim sokom), ki se nadaljuje v dvanajstnik (duodenum), kjer se razgradi večina maščob.

Od tam prehaja v spodnje dele prebavnega trakta. V tankem črevesu (intestinum tenue) se zaključi proces razgradnje beljakovin, maščob, maščobnih kislin, amilaze, vitaminov in enostavnih sladkorjev. V debelem črevesu (intestinum crassum, colon) so neprebavljeni ostanki hrane. V približno 6 do 12 urah se iz te vsebine absorbirajo voda, minerali in sladkorji. Vsebini ostankov hrane se doda sluzi podoben sekret, ki zlepi blato in ga tako zgosti.

V črevesni sluznici se nahaja naravna črevesna mikroflora. Z njenim delovanjem poteka proces fermentacije in gnitja. Črevesne bakterije fermentirajo maščobe, sladkorje in celulozo, ki so sicer za človeka težko prebavljivi. Kot stranski produkt fermentacije nastajajo v črevesju različni plini, med njimi vodik, ogljikov dioksid in metan, ki mu "dolgujemo" značilen vonj blata. Proteini so podvrženi gnilobni razgradnji. Rezultat je blato.

Blato

Videz blata je odvisen od več dejavnikov. Predvsem je odvisen od vrste hrane, količine in vrste tekočine, zaužitih zdravil in dodatkov, načina življenja (telesna dejavnost), starosti, pridruženih bolezni in trenutnega zdravstvenega ter psihičnega stanja (driska ob stresu). Ne razkriva le stanja prebavnega sistema, temveč nam veliko pove tudi o splošnem zdravstvenem stanju.

- Pri blatu moramo med drugim upoštevati njegovo količino, ki je odvisna od količine zaužite hrane. Od kronično bolne osebe, ki skoraj ne zaužije hrane, ne moremo pričakovati, da bo imela redno blato. Bolniki, zlasti starejši in predvsem ležeči (zmanjšana črevesna peristaltika), imajo težave z zaprtjem (obstipacijo).

- Konsistenca blata je odvisna od količine zaužite tekočine in količine tekočine, ki se resorbira v prebavnem traktu. Blato je lahko vodene, kašaste ali oblikovane konsistence. Pomembno vlogo imajo tudi bakterije in druge bolezni.

- Barva blata razkriva številne bolezni, ne le organov, ki sodelujejo pri prebavi. Običajno je blato rjave barve. Pri jetrnih boleznih je izrazito bledo (žolčno), pri okužbah, kot je salmonela, je njegova barva zelenkasta. Pri krvavitvah iz zgornjih delov prebavnega trakta in drugih krvavitvah vidimo črno blato.

- Odvajanje blata imenujemo defekacija, njegova pogostost pa je individualna. Običajno naj bi imeli blato 1-2-krat na 2 dni do 2-3-krat na teden. Če ima nekdo blato redno pogosteje, ne gre za patološki proces. Če redno odvaja blato enkrat na teden ali manj, moramo razmisliti o možnosti, da je razlog kakšen bolezenski proces (celiakija). Pozorni moramo biti, če se njegova pogostost bistveno spremeni od prejšnje norme.

- Vonj je predvsem pokazatelj količine črevesnih bakterij, gnilobnih procesov, pa tudi bolezenskih procesov v telesu (celiakija, okužbe, Crohnova bolezen). Bolj ko je blato smrdeče, bolj nezdravo se prehranjujemo. Ob daljšem uživanju sadja in zelenjave se vonj zmanjša.

- V blatu lahko najdemo tudi različne nečistoče. Najpogosteje je to primes sveže krvi, na primer pri hemoroidih ali poškodbah anusa ali končnega dela črevesa. Pri nekaterih bolezenskih procesih je tudi primes sluzi (zaprtje, celiakija, divertikulitis, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, bakterijski vzroki). Vsebuje tudi ostanke neprebavljene hrane (olupke semen, grozdja, paprike itd.). Pri majhnih otrocih v blatu včasih najdemo neprebavljen, zaužit predmet (kroglico, del igrače).

TIP: Kaj moramo vedeti o blatu?

Najpogostejši vzroki za črno obarvano blato

Črno blato po barvi spominja na katran. Običajno je mastno, lahko pa ima tudi normalno konsistenco in spreminja le barvo. Če je vzrok krvavitev iz zgornjih delov prebavnega sistema, ima običajno neprijeten vonj. Če je vzrok prehrana, je vonj normalen kot običajno.

Črno blato pri novorojenčkih

Matere, ki so že rodile, vedo, da je črno blato pri novorojenčkih povsem normalno. Imenuje se smolka (mekonij). Gre za črno, sluzasto do zeleno obarvano blato, precej kašaste konsistence. Ker v črevesju novorojenčka niso prisotne bakterije, je to blato brez vonja.

Njegov videz je posledica vseh snovi, ki jih je plod (novorojenček) zaužil med "bivanjem" v maternici, predvsem plodovnice, epitelija tankega črevesa in kože, žolčnega barvila (bilirubina), sluzi in lanuga. Plodovnica se skozi plodovo črevo ponovno absorbira v kri in izloči z urinom.

To je prvo blato novorojenčka in v nekaterih primerih lahko vztraja nekaj dni. Če črno blato vztraja ali se pojavi v dojenčkovem ali malčkovem obdobju, gre za patološki pojav in se je treba posvetovati z neonatologom ali pediatrom.

Živila, ki obarvajo blato črno

Blato lahko postane črno tudi ob uživanju prevelikih količin nekaterih živil. To so predvsem živila, ki vsebujejo velik delež barvil. Barvila so bodisi naravno prisotna v nekaterih vrstah sadja ali zelenjave bodisi sintetična (polizdelki).

• Rdeča pesa
• borovnice
• sladki koren
• špinača
• rdeče vino

Zdravila in prehranski dodatki

• Železo (Fe)
• karbosorb (črni premog)
• morske alge (kot del razstrupljanja)

Bolezni prebavnega sistema

Črno blato (melena) je znak krvavitve iz prebavil, natančneje iz zgornjih delov prebavil. Gre pravzaprav za prebavljeno kri, ki ima neprijeten vonj. Pri krvavitvi iz spodnjih delov prebavil se melena ne pojavi. V blatu je primes sveže krvi, ki se zaradi lokacije izvora še ni imela časa prebaviti.

- Varoze požiralnika so razširitev žil požiralnika. Vzrok za njihov nastanek je najpogosteje portalna (jetrna) hipertenzija pri boleznih jeter, kot so jetrna ciroza, tumor jeter, alkoholna hepatopatija. Alkoholizem najpogosteje privede do razvoja te bolezni. Krvavitev iz varic požiralnika je zelo nevarno stanje, saj ob razpoku žile požiralnika pride do obsežne, tudi v bolnišnici težko ustavljive krvavitve. Zanje je značilna visoka smrtnost. Če bolnik preživi, se pogoltnjena kri prebavi in izloči v blatu v značilni črni barvi.

- Najpogostejši vzrok za meleno je krvavitev iz razjede na gastroduodenalnem traktu. Razjeda na gastroduodenalnem traktu je ulkusna bolezen sluznice želodca ali dvanajstnika. Nastane kot posledica erozijskega procesa na njuni sluznici zaradi nezdrave prehrane, uporabe velikih količin drog, zlorabe alkohola, povzroča pa jo tudi bakterija (Helicobacter pylori). Zaradi razpoka razjede bolnik množično bruha svežo kri (hematemeza). Preostala neizbruvana kri napreduje skozi druge dele črevesja, dokler se ne izloči z blatom.

- Bolezni, ki lahko povzročijo krvavitev iz želodca, so rak želodca. Maligni tumor (pa tudi benigni) lahko zaradi pritiska in razraščanja povzroči perforacijo in razpoko krvne žile. Perforirana krvna žila krvavi, kar se kaže podobno kot pri razjedah želodca in dvanajstnika, z bruhanjem krvi in hudo bolečino v epigastriju (predelu želodca).

- Vnetni procesi in nastanek ulceracij (razjed) ali tumorjev se lahko pojavijo tudi v tankem črevesu. To so običajno majhne razjede in lokalni vnetni proces, ki ne povzroči obsežne krvavitve. Takšna krvavitev se pokaže šele z najdbo hemoglobina v blatu in se imenuje okultna (skrita) krvavitev. Kadar v blatu najdemo hemoglobin, se z nadaljnjimi diagnostičnimi metodami išče vir (rak tankega ali debelega črevesa). Tumor v tankem črevesu lahko tako kot vsak drug tumor v telesu poškoduje krvno žilo in povzroči posledično krvavitev.

Druge bolezni in krvavitve, ki lahko povzročijo meleno

• eritematozni lupus
• infekcijska mononukleoza
• hemofilija
• diseminirana intravaskularna koagilopatija (DIC)
• hemolitična bolezen novorojenčka
• hemolitična anemija
• trombocitopenija
• trombocitopatije
• trombocitopenična purpura
• von Willebrandova bolezen
• levkemija
• tumorske bolezni
• hemoragične mrzlice

Svetovanje na koncu

Pomembno si je zapomniti, da črno blato ne pomeni vedno krvavitve iz prebavil. Na njegovo obarvanost vplivajo sestavine hrane. Če ste imeli enkrat črno blato, naslednje pa je bilo v redu, nimate težav. Njegova obarvanost je bila verjetno posledica hrane.

Melena, ki jo povzroči krvavitev, se običajno ponavlja, smrdi in jo spremljajo druge neprijetnosti, odvisno od bolezni, ki jo je povzročila. Najpogostejši spremljajoči simptomi so na primer bolečina (razjeda, tumor), drugi simptomi krvavitve (eritematozni lupus), slabost, slabo počutje, utrujenost, zmanjšanje telesne dejavnosti (anemija, levkemija), težko dihanje (anemija), vročina (bakterijske okužbe, hemoragična mrzlica) in drugi.

Pri asimptomatskem poteku bolezni, ki je povzročila meleno, ki vztraja, se prej ali slej pojavijo simptomi zaradi izgube krvi (šibkost, slabo počutje, utrujenost, zaspanost, omotica, bledica, potenje, nizek krvni tlak, povečana srčna dejavnost, omedlevica, kolaps, tema pred očmi, kasneje dezorientiranost, motnje zavesti do simptomov šoka in drugi ...).