Katere zdravstvene zaplete povzroča sladkorna bolezen? Tudi zanemarjeni in nezdravljeni

Sladkorna bolezen je bolezen, za katero je značilna motnja presnove sladkorja. Tveganje je predvsem posledica kroničnih, dolgoročnih zapletov, ki jih povzroča sladkorna bolezen.

Najhujši primer pa je zanemarjena in nezdravljena sladkorna bolezen.

Pogosto se sprašujete:
Kaj je sladkorna bolezen?
Kako se razvije in kakšni so vzroki zanjo?
Kakšni so njeni zapleti?

Poznamo dve vrsti te bolezni.

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen tipa 1 je pravzaprav pomanjkanje inzulina zaradi avtoimunske reakcije telesa proti celicam, v katerih se proizvaja inzulin.

Imunski sistem jih uniči. Zaradi tega ne more nastati dovolj inzulina za razgradnjo sladkorja. Njegova raven se posledično poveča. Pojavljati se začne okoli 15. leta starosti. Lahko pa prizadene tudi novorojenčke in starejše osebe.

Vzrok je nejasen. pojavlja se na primer tudi pri primarni hipertenziji, tj. visokem krvnem tlaku. domnevajo genetsko podlago. oseba s to vrsto sladkorne bolezni je odvisna od dosmrtnega jemanja inzulina.

Sladkorna bolezen tipa 2 je tako imenovana pridobljena sladkorna bolezen.

Zanjo je značilno pomanjkljivo delovanje inzulina, povezano s prekomerno proizvodnjo inzulina. Kaže se s tako imenovanim relativnim pomanjkanjem inzulina. Povzroča jo odpornost celic na inzulin, tj. tistih, v katerih se inzulin proizvaja. Te se prenehajo odzivati na povišano raven sladkorja v krvi in ne proizvajajo inzulina.

Za to bolezen je značilna velika genetska nagnjenost. Nastane pa tudi kot posledica povečanega vnosa hrane in pomanjkanja gibanja. Dejavnika sta torej debelost in splošno nezdrav življenjski slog. Lahko pa nastane tudi kot zaplet drugih bolezni.

Zato se najpogosteje pokaže šele v odrasli dobi. Bolniki začnejo zdravljenje z dieto. Po potrebi preidejo na peroralno antidiabetično zdravljenje.

Kako se prehranjevati pri sladkorni bolezni, si lahko preberete v našem članku.

Zapleti sladkorne bolezni

Sladkor je potreben za pravilno delovanje skeletnih mišic in možganov. Zagotavlja jim energijo za delo. Kadar pa se ne more razgraditi, da bi ga dovolj izkoristili, povzroči težave.

Nastane njegov presežek.

To je osnova za bolezen, imenovano sladkorna bolezen. Z njo so povezani tudi drugi zapleti, ki jih povzroča povišana raven sladkorja. Ti so predvsem posledica njegovih dolgoročnih učinkov na človeško telo.

Če nekaterih načel zdravljenja ne upoštevamo pravilno ali jih podcenjujemo, pa lahko pride tudi do akutnega znižanja ravni sladkorja. To je veliko bolj nevarno.

Zato morajo bolniki s sladkorno boleznijo upoštevati življenjski slog ter vse vidike in načela zdravljenja. Ničesar ne smejo podcenjevati.

Zapleti sladkorne bolezni se v osnovi delijo na akutne in pozneje kronične.

Zanimive informacije lahko najdete tudi v naslednjih člankih:
Ravni sladkorja v krvi- kakšne so vrednosti
Prehrana pri sladkorni bolezni - primerna in neprimerna živila

Hipoglikemija

Je eden izmed najbolj akutnih in življenjsko nevarnih zapletov sladkorne bolezni. Pogosto se pojavlja pri bolnikih, ki se zdravijo z inzulinom.

Raven glukoze v krvi je običajno med 3,9 in 5,6 mmol/l.

Bolniki s sladkorno boleznijo so navajeni na višje vrednosti, saj je raven krvnega sladkorja pri njih zaradi bolezni višja.

Običajen in pogost vzrok je nezadosten vnos hrane po dajanju insulina. Tako je insulin razgradil veliko količino sladkorja, njegov vnos pa se je zaradi pomanjkanja hrane zmanjšal.

Vzrok je tudi alkohol.

Sladkor porabijo predvsem celice mišic in možganov. Če ga primanjkuje, lahko to privede do nezavesti. Diabetiki morajo jesti takoj po jemanju insulina. Če se to ne zgodi, lahko razmeroma hitro pride do hipoglikemije.

Sprva se kaže kot duševna motnja.
Oseba lahko postane dezorientirana in govori stvari, ki nimajo smisla.
Poleg tega se lahko pojavijo telesna šibkost, glavobol, hladen znoj ali občutek lakote.
Če raven sladkorja pade prenizko, se lahko pojavijo krči ali celo nezavest.

To imenujemo hipoglikemična koma. Ta simptom je pogostejši pri sladkorni bolezni tipa 1.

Če simptome prepoznamo zgodaj, je priporočljivo obolelemu dajati hrano z visokim glikemičnim indeksom. To je tista, ki vsebuje enostavne sladkorje in se zato hitro absorbira v telo. Primerni so na primer sladkor v kockah, sladke ploščice, sok in podobno. Če je prišlo do nezavesti ali se stanje ne izboljšuje, je treba poklicati nujno medicinsko pomoč.

Pri hipoglikemičnih stanjih nikoli ne smemo dajati inzulina.

Več si lahko preberete tudi v članku v reviji o hipoglikemiji.

Hiperglikemija

To je akutno stanje pri sladkorni bolezni. Pomeni povišano raven sladkorja v krvi nad normalnim območjem. Zgornja meja je pri nediabetikih približno 5,6 mmol/l.

Po obroku se glikemija poveča in postopoma zmanjšuje, ko se sladkorji razgradijo. Vendar se pri osebah s sladkorno boleznijo ta vrednost zmanjšuje le zelo počasi. Bistveno višja vrednost sladkorja lahko sladkornega bolnika ogrozi zaradi motenj v kislinsko-bazičnem ravnovesju.

Več o kislinsko-bazičnem ravnovesju si preberite v našem članku.

To je posledica nezadostnega ali nepravilnega dajanja inzulina. Pa tudi izpuščanja odmerka inzulina. Pri bolniku brez sladkorne bolezni se to lahko kaže v razvoju sladkorne bolezni.

Kaže se s suhimi usti, žejo in pogostim uriniranjem. Skupaj z urinom se iz telesa odplaknejo tudi minerali.

Hiperglikemijo lahko zmanjšamo z dajanjem predpisanega odmerka inzulina. Zaradi razvoja ketoacidoze se ni priporočljivo ukvarjati s športom.

Ker se sladkor ne razgradi, telo iz njega ne more pridobiti energije za svoje celice. Pri dolgotrajni hiperglikemiji jo začne pridobivati iz drugega vira, in sicer iz maščob. Pri njihovi razgradnji nastanejo energija in ketonska telesa. Ta povzročijo padec pH krvi. Tako se pojavi diabetična ketoacidoza.

Pogosta vprašanja o hiperglikemiji v članku v reviji.

Diabetična ketoacidoza

Nastane kot posledica dolgotrajne hiperglikemije s sproščanjem ketonskih teles v krvni obtok pri razgradnji maščob. Tveganje za njen razvoj povečata skoraj popolno pomanjkanje inzulina in povečana raven stresnih hormonov.

Pojavi se lahko tudi pri bolnikih, ki se ne držijo odmerka inzulina, ali pri diabetikih, ki so zboleli za pljučnico ali okužbo ledvic.

Gre za življenjsko nevarno stanje. Če ga ne zdravimo, povzroči presnovni kolaps in hiperglikemično komo.

Pogosto se kaže z acetonu podobnim zadahom. Zato se lahko nekaterim zdi, da je oboleli zastrupljen z alkoholom.

Simptomi ketoacidoze so precej obsežni. vključujejo:

• izjemno utrujenost
• izjemno žejo kljub zadostnemu vnosu tekočine
• pogosto uriniranje
• Acetonu podoben vonj iz ust
• sprva hitro in plitvo dihanje, ki se postopoma upočasnjuje in poglablja
• izguba telesne teže
• okužbe s kvasovkami
• psihološka razdražljivost
• občutek na bruhanje
• bolečine v ramenih, prsih in vratu

Ti simptomi se lahko stopnjujejo, dokler oboleli ne izgubi zavesti. Takoj je treba poklicati nujno medicinsko pomoč.

Kronični zapleti sladkorne bolezni

Kronične zaplete sladkorne bolezni delimo na specifične in nespecifične.

Naslednja preglednica prikazuje razdelitev kroničnih zapletov sladkorne bolezni

Makroangiopatija je prizadetost velikih krvnih žil, mikroangiopatija pa malih. Posledica tega so zapleti sladkorne bolezni te vrste.

Diabetična retinopatija

Je prizadetost krvnih žil, ki prehranjujejo mrežnico očesa. Spada med prizadetosti malih krvnih žil, tj. mikroangiopatije.

Te krvne žile se poškodujejo zaradi povišane ravni sladkorja. Zamašijo se in očesna mrežnica postane neprekrvavljena.

Nove krvne žile začnejo nastajati mimo prvotnih zaprtih žil. Nove žile niso enake kakovosti. Skozi oslabljeno steno izteka kri, mrežnica krvavi ali nabrekne. To so znaki njene najhujše oblike, tako imenovane proliferativne retinopatije.

Poznamo tri vrste prizadetosti žil mrežnice: zamašitev krvnih žil, povečanje krvnih žil ali njihova neoplazma.

Ta zaplet sladkorne bolezni bolniku ne povzroča skoraj nobenih bolečin.

Manifestacije so različne:

• poslabšanje vida zaradi otekline na mestu najostrejšega vida
• zmanjšanje sposobnosti razlikovanja barv
• bolnik opazi drobne črne pike pred očmi
• popačenje slike
• izpad dela slike

Dejavniki tveganja za nastanek retinopatije pri sladkornih bolnikih so: visok krvni tlak, kajenje, pitje alkohola, hormonska kontracepcija, motnje maščob v krvi, slaba kompenzacija sladkorne bolezni.

Vsak sladkorni bolnik bi moral vsaj enkrat letno opraviti očesni pregled.

Zdravljenje retinopatije obsega predvsem zniževanje krvnega tlaka in krvnih maščob ter njihovo stabilizacijo in presnovno kompenzacijo sladkorne bolezni. Za dejansko zdravljenje mrežnice se uporablja laser. Metoda se imenuje fotokoagulacija. Ta uničuje novonastale podrejene krvne žile. S tem se prepreči, da bi počile in puščale kri v mrežnico.

Diabetična nefropatija

To je poškodba ledvic.

Je eden najnevarnejših kroničnih zapletov sladkorne bolezni. Nastane zaradi poškodbe majhnih krvnih žil. Zato spada v skupino diabetičnih mikroangiopatij.

Običajno je posledica neustreznega ali zanemarjenega zdravljenja. Kaže se tako pri sladkorni bolezni tipa 1 kot pri sladkorni bolezni tipa 2.

Diabetična nefropatija se pojavi pri skoraj 40 % sladkornih bolnikov.

Od diagnoze sladkorne bolezni do prvih simptomov lahko mine tudi do 15 let. Sprva se začne kazati s povečanim številom beljakovin v urinu. Te se absorbirajo iz majhnih krvnih žil v ledvicah, ki so poškodovane zaradi sladkorne bolezni. To je znano kot mikroalbuminurija.

To je mogoče ugotoviti le s preiskavami urina, zato morajo diabetiki preventivno redno pregledovati urin. Če sta v dveh do štirih tednih zabeležena dva pozitivna rezultata, lahko govorimo o mikroalbuminuriji. To je seveda treba potrditi z nadaljnjimi preiskavami ledvic.

Drugi dejavniki, ki povzročajo diabetično nefropatijo, so hipertenzija, kajenje ali visoka vsebnost maščob v krvi. Če pa se bolezen ujame še v fazi mikroalbuminurije, obstaja večja možnost za njeno uspešno zdravljenje.

Zaplete sladkorne bolezni, povezane z okvaro ledvic, lahko preprečimo na naslednje načine:

• stabilizirati krvni tlak na pravilnih vrednostih
• vzdrževati idealne vrednosti krvnega sladkorja
• zmanjšati raven maščob v krvi, če je ta povišana
• zmanjšajte vnos beljakovin v prehrani, v idealnem primeru manj kot 10 % celotnega dnevnega energijskega vnosa
• ne uživajte nikotina
• se držati rednih pregledov in kontrolnih pregledov

V naslednjem članku boste prebrali, kako poskrbeti za svoje ledvice.

Diabetična nevropatija

Gre za poškodbe živcev pri diabetikih.

Nastane zaradi dolgotrajne povišane ravni sladkorja v krvi. Ta se razgradi in pri tem nastanejo toksini, ki so škodljivi za živčne celice. Posledično prekinejo beljakovino mielin v živčnih vlaknih in poškodujejo samo celico.

Kaže se kot periferna nevropatija, ki jo spremljajo bolečine v okončinah. Lahko pa gre tudi za tako imenovano avtonomno nevropatijo, v tem primeru jo spremljajo srčno-žilne motnje ali motnje prebavnega in izločalnega sistema. To obliko večinoma najdemo pri mlajših diabetikih.

Kaže se z značilnimi simptomi, kot so:

• parestezija okončin (mravljinčenje)
• disestezija okončin (moteno zaznavanje otipa)
• oslabljeno zaznavanje v okončinah
• bolečine v okončinah v mirovanju
• zmanjšano zaznavanje bolečine
• mišična šibkost

Mravljinčenje v okončinah, bodisi spodnjih ali zgornjih, napreduje od konic prstov. Postopoma se razvija proti kolenom ali komolcem.

Sindrom diabetičnega stopala in bolečine v diabetičnem stopalu

Ta bolezen je posledica poškodb krvnih žil in živcev spodnjih okončin. Nastane zaradi trajno povišane ravni glukoze v krvi. Vzrok zanjo je diabetična polinevropatija.

Zaradi tega se na nogah pojavijo razjede ali gangrena, tj. odmiranje nezaceljenih delov spodnjih okončin. Do tega pride postopoma zaradi poškodb malih krvnih žil, ki se nahajajo predvsem v prstih.

Razjede se pojavijo na mestih največjega pritiska, zlasti na stopalih.

V preglednici navajamo dejavnike tveganja za nastanek razjed na spodnjih okončinah pri sindromu diabetičnega stopala

Diabetiki morajo še posebej skrbeti za svoje spodnje okončine. Zato morajo upoštevati določene smernice:

• Trikrat na teden si privoščite 3-minutno kopel za noge pri temperaturi vode od 30 do 35 °C.
• ne uporabljajte mila ali izdelkov na osnovi alkohola, ki izsušujejo kožo
• po kopeli noge temeljito osušite, tudi med prsti.
• vsak dan namažite stopala z mastno kremo
• na odrgnine in otiščance ne uporabljajte neprepustnih obližev
• bolje je, da nohte pilimo in ne strižemo
• nohte je treba pilirati ravno
• preverite, ali na nohtih in med prsti ni vnetja ali glivičnih bolezni (rdečica ali bela prevleka)
• preverite spodnji del stopal (uporabite ogledalo)
• tudi najmanjše poškodbe mora obravnavati zdravnik
• vsak dan izvajajte vadbo spodnjih okončin, vsaj s stiskanjem in raztezanjem prstov na nogah
• nosite primerno obutev, v kateri stopala niso utesnjena
• če je mogoče, se enkrat na dan vsaj 30 minut sprehodite
• nosite bele bombažne nogavice (dobro vpijajo znoj in tudi poleti kažejo krvave sledi poškodb)
• nikoli ne hodite bosi