Katere skrivnosti skrivajo naše krvne skupine? AB je najredkejša, kaj še moramo vedeti?

Iz zgodovine krvnih skupin in transfuzije krvi

Ljudje so že od nekdaj verjeli v nadnaravne lastnosti živalske in človeške krvi. Bila je del različnih verskih obredov in ceremonij.

Človeška kri je veljala za najdragocenejšo žrtev bogovom. Opazili so, da izguba velikih količin krvi pri ljudeh in živalih resno ogroža njihova življenja.

Najbolj znana dama krvi je grofica Elizabeta Bathory. legende pripovedujejo, da se je kopala v kadeh deviške krvi, da bi ohranila svojo mladost in lepoto.

Verjetno je verjela v pomlajevalni učinek krvi, napolnjene s hormoni, ki je morda res imela ta učinek.

Ironično je, da so prve transfuzije krvi opravili veliko prej, preden so ljudje sploh vedeli, da obstajajo krvne skupine. Zato so bili ti postopki zelo tvegani in so se običajno končali s smrtjo. Vendar je bilo tudi nekaj čudežnih ozdravitev.

Začetki transfuzije krvi se začnejo z odkritjem krvnega obtoka. Za njegovo odkritje leta 1616 se moramo zahvaliti Angležu Williamu Harveyju.

V Franciji je bila leta 1667, v času vladavine kralja Ludvika XIV, opravljena prva transfuzija krvi z jagnječjo krvjo. Bolnik je čudežno preživel.

Šele 150 let pozneje so si ljudje upali dati človeško kri od darovalca. To se je zgodilo leta 1818. Porodničar James Blundell je takrat rešil življenja mater, ki so po težkem porodu pogosto umirale prav zaradi krvavitev zaradi poporodnih poškodb.

Nazadnje smo prišli do prelomnega obdobja, ko je prišlo do največjega odkritja transfuziologije.

Leta 1901 je dunajski zdravnik Karl Landsteiner odkril pojav aglutinacije, sposobnost rdečih krvničk, da se združujejo v drugem človeškem serumu. Landsteiner je predlagal zamisel o treh krvnih skupinah.

Za ta dosežek je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Sčasoma je češki psihiater Jan Janský razširil znanje o krvnih skupinah in dodal četrto krvno skupino. V tistem času so se skupine preprosto imenovale od I do IV.

Današnja imena A, B, 0 in AB so bila uvedena po letu 1930.

Poleg te osnovne delitve krvnih skupin pa vemo, da obstajajo še druge podskupine. Drugo najbolj znano krvno skupino sta ponovno odkrila Landsteiner in Wiener. Leta 1941 sta odkrila obstoj sistema Rh.

Danes lahko kri redčimo, jo shranjujemo, iz nje ločimo posamezne celice in njene sestavine, kot so beljakovine, koagulacijski faktorji, protitelesa itd.

Človeška kri tako postaja še dragocenejša dobrina, pripravljena za zdravljenje in ozdravitev na tisoče bolnikov po hudih poškodbah, operacijah, opeklinah, bolnikov z rakom, hemofilikov, ljudi s hudimi avtoimunskimi reakcijami. Krvni proizvodi se uporabljajo tudi v medicinski kozmetiki.

Kako se razlikujejo različne krvne skupine AB0?

Krvne skupine so določene značilnosti rdečih krvničk. Bistvo njihovega obstoja temelji na načelu dveh komponent, in sicer antigena in protitelesa.

Antigen je trdni delec, ki se nahaja na površini celice. Lahko je na primer ogljikov hidrat, lipid, beljakovina itd. in je sestavni del celične membrane.

Protitelesa se nahajajo v serumu in so pravzaprav imunoglobulini, ki prepoznajo antigene in napadejo tuje.

Antigen na površini eritrocitov se imenuje aglutinogen. Protitelo proti njemu je aglutinin. Ko se aglutinin sreča z aglutinogenom, sproži reakcijo, imenovano aglutinacija ali zlepljanje eritrocitov. Prav ta pojav je bil podlaga za odkritje krvnih skupin.

V sistemu AB0 obstajajo štiri osnovne krvne skupine, in sicer 0 (nič), A, B in AB.

Na površini rdečih krvničk so specifični sladkorji (ogljikovi hidrati). Prisotnost N-acetilgalaktozamina je antigen za krvno skupino A. Prisotnost ogljikovega hidrata D-galaktoze pa je antigen, ki sestavlja krvno skupino B.

Oba ogljikohidratna antigena sta povezana s celično membrano s tako imenovanim antigenom H. Če je ta antigen H prazen, tj. na njem ni ogljikohidrata, je nastala krvna skupina nič.

Naravna sposobnost telesnega imunskega sistema je, da proizvaja protitelesa proti antigenom. To velja tudi za antigene, ki so prisotni na rdečih krvničkah.

Ljudje s krvno skupino A imajo v serumu prisotne aglutinine anti-B. Ljudje s krvno skupino B imajo protitelesa anti-A.

Osebe s krvno skupino 0 nimajo antigenov, imajo pa protitelesa obeh vrst, tj. anti-A in anti-B. Te osebe so univerzalni krvodajalci, vendar lahko sprejmejo le kri svoje krvne skupine, tj. krvne skupine 0.

Končno, ljudje s krvno skupino AB imajo na svojih rdečih krvničkah oba antigena, vendar nimajo protiteles. So univerzalni prejemniki, vendar lahko darujejo kri le osebi, ki ima krvno skupino AB.

Pri transfuziji se na primer ne upoštevajo le osnovne štiri krvne skupine AB0. Pomembno je tudi ujemanje v sistemu Rh. Pri presaditvah so merila za ujemanje še strožja. Poleg krvnih skupin je pomembno tudi ujemanje v drugih imunskih značilnostih in molekulah.

Darovana kri, ki se ne ujema s krvno skupino prejemnika, se imenuje nezdružljiva AB0 ali Rh nezdružljiva. Transfuzija takšne krvi je lahko usodna. Imunska reakcija, ki jo sprožijo protitelesa, povzroči hemolizo, tj. razgradnjo rdečih krvničk.

Dedovanje krvnih skupin

Krvne skupine so značilnosti rdečih krvničk, zato se podobno kot barva las ali oči dedujejo s staršev na potomce.

Za dedovanje krvnih skupin skrbijo geni, ki so nosilci genetskih informacij o vseh naših lastnostih.

Krvne skupine se dedujejo v skladu z Mendlovimi pravili dedovanja. Rezultat krvne skupine otroka nastane s križanjem genotipov staršev.

To križanje bomo na kratko razložili na primeru dveh staršev. Eden od njiju bo imel krvno skupino A, drugi pa krvno skupino 0.

Fenotip krvne skupine A ima lahko dve vrsti alelov (v katerih je shranjen gen): ali je sestavljen iz dveh alelov AA ali A0. Rezultat je enak - krvna skupina A. Krvna skupina 0 ima lahko samo en genotip, in sicer alel 00.

Če križamo AA z 00, v 100 % primerov dobimo genotip A0. Vsi otroci teh staršev bodo imeli krvno skupino A.

Če križamo genotip A0 in 00, bomo v 50 % primerov dobili genotip A0, v drugih 50 % pa genotip 00. Če križamo genotip A0 in 00, bomo v 50 % primerov dobili genotip A0. Otrok teh staršev ima polovico možnosti, da se rodi s krvno skupino A ali krvno skupino 0.

Poznavanje dedovanja krvnih skupin je zlasti pomembno v sodni medicini in v sporih o očetovstvu.

Krvna skupina je zapisana v naših genskih podatkih in se od rojstva ne spreminja. V izjemnih primerih se lahko začasno spremeni. To je na primer po izmenični transfuziji pri novorojenčku ali po presaditvi kostnega mozga.

• Kalkulator krvnih skupin.
• Kalkulator krvnih skupin: kakšno krvno skupino ima lahko starš?
• Kalkulator datuma darovanja krvi: kdaj lahko ponovno darujem kri?

Geografske razlike v razširjenosti krvnih skupin

Tako kot se razlikuje porazdelitev ljudi z različnimi barvami kože, se človeštvo razlikuje tudi v razširjenosti krvnih skupin.

Druge krvne skupine

V sodobnem času poznamo več deset krvnih skupin ljudi.

Mednarodno združenje za transfuzijo krvi navaja do 33 sistemov krvnih skupin. Te krvne skupine so sestavljene iz več kot 300 antigenov, prisotnih na rdečih krvničkah.

Omenili bomo nekaj najbolj znanih in pomembnih krvnih skupin:

Sistem Rhesus

Sistem Rhesus je drugi najpomembnejši sistem krvnih skupin za sistemom ABO. Sistem Rh je sestavljen iz 50 antigenov, vendar je pomembnih le 5. Ime je dobil po opici Macacus rhesus, pri kateri je bil ta krvni sistem prvič opisan.

Na celični membrani človeških rdečih krvničk je lahko prisoten t. i. faktor Rh, ki je pravzaprav antigen D, ki je imunogen, tj. lahko povzroči nastanek protiteles.

Če ima oseba ta antigen D na svojih rdečih krvničkah, je Rh pozitivna, če ga nima, je Rh negativna.

Rh negativne osebe začnejo ob stiku z Rh pozitivno krvjo tvoriti protitelesa proti temu antigenu. Ta antigen D je telesu tuj in ga imunski sistem ne prepozna.

Protitelesa se začnejo boriti proti tem rdečim krvničkam in jih uničijo. Tako pride do hemolitične reakcije pri transfuziji Rh pozitivne krvi Rh negativni osebi.

Oseba z Rh pozitivno krvjo ne tvori protiteles proti antigenu D, ker imunski sistem ta antigen prepozna in ve, da je telesu lasten.

Imunska protitelesa proti D-antigenu so podobna protitelesom IgG in zato lahko preidejo placento. Zato včasih pride do težav, ko Rh negativna mati rodi Rh pozitivnega otroka (če je oče Rh pozitiven in je otrok podedoval D-antigen).

Med nosečnostjo morda ni zapletov, vendar se lahko kri matere in otroka ob rojstvu sreča. Takrat začne materino telo tvoriti protitelesa proti D-antigenu.

Ta protitelesa so v telesu prisotna dolgo časa. V drugi nosečnosti z Rh-pozitivnim otrokom ta protitelesa preidejo placento in uničijo otrokove rdeče krvničke. To povzroči hemolizo ali razpad.

Trenutno obstaja učinkovito preprečevanje hemolitične bolezni pri novorojenčkih. Rh negativne nosečnice, ki so rodile Rh pozitivnega otroka, dobijo imunoglobulin anti-D pred porodom ali kot poporodno profilakso.

H-antigen

H-antigen se nahaja na vseh eritrocitih ne glede na krvno skupino v sistemu AB0. Je predhodnik antigenov krvne skupine AB0.

Vendar obstajajo ljudje z zelo redkim fenotipom Bombay. Ti ljudje na celični membrani svojih rdečih krvničk nimajo prisotnega antigena H. Če nimajo antigena H, nimajo antigena za krvno skupino A ali B.

Zdi se, da ti ljudje nimajo krvne skupine. Čeprav nimajo antigenov, še vedno proizvajajo protitelesa proti antigenu H in s tem protitelesa proti antigenoma A in B. Če nimajo antigenov, lahko proizvajajo protitelesa proti antigenoma A in B. Zato lahko prejmejo kri samo od darovalca, ki ima krvno skupino 0.

Antigenski sistem MNS

Sistem krvnih skupin MNS je leta 1927 odkril znani par znanstvenikov Landsteiner in Levine. Protitelesa proti antigenom so tipa IgG in se imenujejo anti-M in anti-N.

Ta protitelesa lahko povzročijo redke transfuzijske reakcije, kadar so združljiva v drugih sistemih (AB0 in Rh).

Povezanost nekaterih bolezni s krvno skupino AB0

Znane so nekatere povezave med povečano pojavnostjo nekaterih bolezni in krvnimi skupinami v sistemu AB0. Na primer, ljudje s krvno skupino 0 imajo manjše tveganje za raka trebušne slinavke, trombembolično bolezen in so tudi bolj zaščiteni pred smrtno nevarno malarijo.

Trenutno se preučuje tudi povezava med krvnimi skupinami in okužbo s SARS-CoV-2 ter potekom bolezni COVID-19.

Na podlagi dosedanjih opazovanj so raziskovalci ugotovili, da imajo posamezniki s krvno skupino 0 manjše tveganje za okužbo ter manjše tveganje za hudo bolezen in potrebo po umetni ventilaciji pljuč.

Pri krvnih skupinah B in AB je bilo tveganje za umetno ventilacijo pljuč največje.

Nasprotno pa so imeli posamezniki s krvno skupino 0 večje tveganje za okužbo z bakterijo Vibrio cholerae, ki povzroča smrtonosno kolero. Pred to boleznijo so najbolj zaščiteni posamezniki s krvno skupino AB.